|  kiara85   
   | dan uspešno za mano, morda je bilo količinsko malenkost preveč, ni pa  blo nič kaj prepovedanga. danes sta malčka šla spat spet ob normalni  uri, jaz report na RR, potem malo telovadbe, tuš in postelja   
 suzy85- zanimiva področja imaš. jaz sem šele zdaj to bolj  podrobno spoznala in mi je zelo zanimovo. jaz bom lahko učila strokovne  predmete za gostinstvo na srednji šoli, pa tud gospodinjstvo na oš v  kakšni kombinaciji z organizacijo šolske prehrane in podaljšanem  bivanju, ker drugače ni dovolj ur. ali si se ti sam prej pozanimala za  pripravništvo na šoli, če je plačano, ali si kr prošnjo poslala. upam,  da ti ne težim preveč, sam mal me skrbi, kak bi to izpeljala
   
 še moja zgodba. diplomirala se prijavila na zavod, imela dve porodniški  zapored (od države starševski dodatek okoli 190€), že veliko prej ko je  drugi sin bol star 1 leto, aktivno iskala službo, pošiljala prošnje. tu  pa tam so me povabili na razgovor in vsepovsod zavrnili, ker nimam  delovnih izkušenj! sem pa tudi pošiljala vloge za nižje delovno mesto,  kjer pa so me zopet zavrnili, ker imam previsoko izobrazbo! ja kje pa  naj dobim izkušnje, če te noben noče prvi zaposlit-izkušenj preko  štedentskega dela pa ne upoštevajo!! odločila sem se, da se vpišem  (samoplačniško 1900€) in opravim izobraževanje za naziv predavatelja  strokovnih predmetov, kjer pa še vedno ni gerancije, da dobim  pripravništvo in potem službo. imama eno plačo, kredit, dva mala otroka  in tudi meni se neprestano po glavi motajo vprašanja kako naj, kje,...v  igri je tudi samozaposlitev, samo kaj če ne bi uspelo, midva pa rabiva  še eno plačo, da lahko sezidava hišo do konca, plačujeva položnice,  kredite vzdržujeva avto...
 
 mislim, da k naši prekomerni teži veliko vplivajo te težave, s katerim  se srečujemo, ko se borimo da preživimo in da bi boljše živeli in da bi  delali kar nas veseli.... ne iščem izgovora ampak pri sebi vidim, da ko  se preveč sekiram, sem nesrečna iščem potešitev v hrani- to me je polek  2h nosečnosti pripeljalo do tega da imam 20kg več! poskušam se zavedat  tega, da nebi iskala utehe v hrani, grem rajši na rekreacijo, predvsem  pa se moramo v takih trenutkih spomniti na stvari, ki smo jih že dosegle  v življenju nas osrečujejo in si postavljat manjše uresničljive  cilje...
 
 upam, da nisem preveč zabluzla, sam mal lažje pa je ko napišeš kaj te muči
   
 
 |