Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko Mora spremeniti vsaj ton, da ima nasprotnik sploh še veselje debatirati z njim Vem, da tale citat ni bil namenjen meni, temveč Milijonarki, a ga bom kljub temu "posvojila" zase. Sicer dvomim, da sem sposobna spremeniti ton v pogovoru do človeka, ki izkaže, po mojem mnenju, takšen odnos (kakor ga je Milijonarka) do ljudi in situacij/e, o kateri/h nima ne izobrazbe, ne izkušenj, ampak lahko pa poskusim. IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka Link je pač link, do oddaje. Vzemite ga kot izhodišče (mogoče pa le vsega ne veste) za delo doma in ne kot izhodišče za "napad" name. Drži. Link ni čisto nič drugega, kakor link do oddaje. In to celo do zanimive oddaje. Sicer se ne spomnim čisto vsake besede iz te teme, ampak mislim pa, da ga ni starša hiperaktivnega otroka, ki ga ta motnja lastnega otroka ne bi zanimala. Razlogi za zanimanje so seveda različni, ampak upam si staviti, da večino staršev vse v zvezi s hiperaktivnostjo zanima predvsem zato, ker želijo tako ali drugače pomagati svojemu otroku (in, z mero zdrave sebičnosti, s tem tudi sebi in preostanku družine). Niti enega starša nisem zasledila (pa sem imela v vseh teh letih zelo veliko kontaktov z njimi), ki bi kdajkoli za/trdil, da o hiperaktivnosti ve vse. Večina pravzaprav celo priznava, da ne ve dovolj oz. da ve premalo - in posledično se želijo naučiti (še) več. In tako se učijo ne le iz izkušenj, temveč tudi na lastno iniciativo (teorija). Vem celo za enega očeta v srednjih letih, ki je šel izključno zato, ker sta imela z ženo hiperaktivnega sina, še enkrat študirat. Ne poznam pa niti enega starša s hiperaktivnim otrokom (z odločbo), ki bi bil do tega popolnoma brezbrižen in bi njihovo življenje fural na način "pojdimo v gozd in se doma držimo reda, pa bo". Kajti starši hiperaktivnih otrok smo seznanjeni s tem, kar je napisala Nejcko - hiperaktivnost je motnja, ki se je ne da ozdraviti, temveč se jo lahko, ob primerni in predvsem celostni obravnavi, samo omili. Naši otroci so se s to motnjo že rodili - niso je dobili zato, ker smo imeli mi doma premalo reda. To niso uši, ki se jih nalezeš. In naši otroci bodo s to motnjo živeli celo svoje življenje in v kolikor jim bomo mi, starši, v otroštvu znali in zmogli pri tem pomagati, ne bodo živeli nič kaj težje in/ali drugače, kakor vsi ostali. Nekateri bodo imeli to srečo, da bo ta njihova motnja vsaj delno izvodenela v času pubertete - spet druge, kakor npr. mojega Pubertetnika, pa bo v tem času hiperaktivnost usekala še bolj in ko se to skombinira s puberteto samo... ah, ja - takrat bomo morda takšni starši res sami zase potrebovali najmanj psihologa, če že ne psihiatra. In kakšen Helex na trenutke. Razlagati to nekomu, ki nima izobrazbe o tem ali ki nima izkušenj s tem, se sicer da - razložiti pa je nemogoče. Sploh človeku, kot si ti, Milijonarka. Že karakterno nimaš lastnosti, ki bi ti dopuščale, da bi sprejela tujo razlago, ki je drugačna od tvoje. Sklepam pa, da te je tudi tvoje življenje samo (detajlov o tem ni smiselno pisati tukaj) pripeljalo do tega (hočeš-nočeš), da ti ne preostane drugega, kakor forum. Oz., drugače izraženo - kakor dokazovanje svojega prav na forumu. Na drugih področjih tvojega življenja pač nimaš te možnosti in vpliva oz. imaš tega dvojega premalo glede na tvoje želje (želje so večje od možnosti). In dokaj logično je, da potem ta primanjkljaj izpopolnjuješ tukaj. Tega ti nihče ne zameri (celo jaz ne). Ljudje (z mano vred) ti zamerijo predvsem (če ne celo izključno) tvoj odnos. Na prste ene roke bi namreč lahko preštela tiste, ki ali ne zmorejo dojeti, kar napišeš ali pa tiste, ki ne znajo brati med vrsticami (v izobraženo diplomatsko lepe besede zavita poniževalnost in zaničljivost). Četudi poješ vso pamet tega sveta, se iz tvojih postov ne da izbrisati tega, kako vzvišeno se počutiš nad določenimi ljudmi. Po mojem mnenju sicer brez razloga, po tvojem pa je razlogov verjetno mali milijon. Nad nekom boš vzvišena, ker je on najemnik, ti pa imaš lastno stanovanje. Nad nekom boš vzvišena, ker ima hiperaktivnega otroka, tvoj je pa "zdrav". Nad nekom boš vzvišena, ker ima nižjo izobrazbo od tebe. Nad nekom pa spet zato, ker ima manjši dohodek od tebe. Pa še kaj bi se našlo, seveda, ampak kakšnega pretiranega smisla v naštevanju ne bi bilo. Tako, kakor ga tudi v tem mojem postu ni, pravzaprav. Tvoje mišljenje se zaradi tega ne bo spremenilo (vsaj močno dvomim, da se bo), moje pa še manj. In tako se, ko bo kje na forumu kakšna "primerna" tema, spet ne boš mogla kontrolirati, da ne bi napisala nekaj v svojem veleumnem stilu. Napišeš tri vrstice, med katerimi so trije presledki. V prvem stavku napišeš nekaj, kar z vprašanjem ali s tematiko nima nobene zveze. V drugem odkrito ali prikrito izraziš svojo vzvišenost nad t.i. problemom. V tretjem pa zaključiš z besedami, s katerimi vsem, ki relativno normalno dojemajo, dokažeš, da za komentiranje sploh nisi kompetentna - in dodaš še smajlija. V vseh letih, odkar si na forumu, še nisi napisala niti enega posta, v katerem bi konstruktivno sodelovala v neki debati in tudi argumentirano izrazila svoje mnenje - ko se te pa stisne v kot, pa najprej še nekajkrat poskusiš preusmeriti tematiko, potem pa s teme izgineš. Močno upam, da veš, da s tem ne dokažeš pregovora "pametnejši odneha". In če vse to smatraš kot napad nase... hja, Milijonarka... "napadajo" te ljudje z argumenti. Napadi jih ti na enak način nazaj.
|