chocolatecake
|
Draga _pika_ najprej en velik  . Te razumem, ker si veliko prestala.
Že meni je bilo mučno zadnje mesece, je menstruacija, ni menstruacije, PMS, pozitivni ovulacijski testi, negativni ovulacijski testi, seks po urniku,na koncu zaključek, da po vsej vrjetnosti ni ovulacij, pa ves čas neka sekirancija in slaba volja, pa čakanje na preglede, pa neka čudna nasprotujoča mnenja ginekologov, pa še več sekiranja. Pa potem že vsi znaki, zamujanje M, pa nakoncu spet nič. Pa pri meni res do zdaj ni bilo vse skupaj nič v primerjavi s teboj, čeprav imava isto diagnozo se mi zdi. Narobe je, ko veš, da ni vse OK in je želja po  tako velika, da se potem sekiraš zavestno in podzavestno, jst bi včasih rajši videla, da sploh nebi vedela, da je kaj narobe z mano in se vsaj prvo leto nebi nič sekirala. Jaz se tudi ves čas sprašujem, če je vredno, da me je to načrtovanje tako okupiralo, da sem pozabila na vse ostalo v življenju.
Nabavi si še enega kužka, če si ga želiš, posveti se sebi in partnerju in si spočij misli in psiho.
Včasih je takrat še več uspehov. Če ne si pa naberi novih moči in se vrni, ko boš pripravljena.
Od srca ti želim, da bi ti uspelo.
|
Natisni
, tako da vas zapuščam, saj sem se odločila, da si ne bom več uničevala življenja s tableti in živčnimi vojnami ter zdravniki. Navijam za vsako posebaj in bom zelo vesela, če vam čim prej uspe. Nama na žalost ni. Si bom pa omislila še enega kužka, da bo bolj pestro.
...bom šla samoplačniško prevert ta mesec še progesteron in estradiol...najbolj na živce mi gre pa to da pred prvo nosečnosjo sem kadila nezdravo jedla......zdej pa delam vse po 
in lep dan
, bomo šli pa v nasledni mesec optimistično naprej an. Ampak upanje umre zadnje
. Za vaju pa seveda držim pesti 
...pa tiste dni nisva bla glih pridna... 
Hja... ne bom filozofirala... sem že dost... 
...tko, da me kr mal črviči v želodcu... zdej bom šele paniko zganjala, ko me bo strah, da bom prestara in bo O mimo in bo mimo šansa za bebiko... Ne, sej ne......
