ambigua
|
PDP 19.3.
Sicer bom verjetno zagrenila tole temo, se vnaprej opravičujem...
Se veselim? Včasih ja, včasih mi gre na jok.
Na smrt mi je slabo, kot običajno (3. otrok).
Mož na robu živčnega zloma in v krizi srednjih let (mora zdravila za pritisk jemat zadnje 2 tedna  )
Otrok seveda nenačrtovan (ne izdam let, samo sem mislila, da grem v meno...)
Splav da ali ne? Še vedno realna možnost.
Ločitev ali otrok? V skrajni sili, če postanem samohranilka s tremi otroki bi vseeno šlo. (V ločitev sicer dvomim, ker je mož slabe volje, da bo treba kupit nov avto. To vzamem kot dober znak, da se je že sprijaznil s potomcem/potomko 3)
A bom imela energijo še za enega otroka? Že tako zmorem komaj sedanje obveznosti, mož je sicer čisto ok (razen živčnega zloma in krize srednjih let), samo je doma bolj dobrodošel gost, če me razumete.
Kaj če otroka ne bom imela rada? Kaj če ga mož ne bo sprejel?
Aja, pa še 4. otroka imamo, to je dementna tašča, ki živi pri nas.
Pa mačka imamo, pa solato in suho meso sem jedla kot pri norcih, preden mi je kapnilo, da mogoče ni mena...
No, tole se mi mota po glavi, razumsko vem, da so večinoma traparije.
Jih je kar lepo videti zbrane na kupu, se takoj boljše počutim 
Lep pozdrav!
|
Natisni
, 3.pregled 
- 33let,3nosecnost, 2 
