Suzi*
|
Se strinjamz Gino. Upam pa, da sčasoma res postane lažje.
Mi imamo tudi nor ritem. Smo iz NM, oba z možem delava v LJ. Zjutraj vstanem ob 4.45, ob 6.45 oddamo malega v varstvo k varuški, vožnja v LJ, delo do 15, 16 ure, včasih še dlje, če ima mož gužvo. Doma sva v najboljšem primeru ob 17 uri, ampak to je zelo redko, ponavadi prideva tam okoli 17.30, 18 ure. Na srečo mi malega pri varuški poberejo babice ob 15. in je pri njih v varstvu dokler midva ne prideva. Ob 19 uri ali najpozneje ob 19.30 začnemo pa kopat in takoj spat. S tamalim sva tako kakšne dve ure na dan, od tega gre še nekaj za večerjo. Kuhati je itak brez veze, ker potem nismo nič skupaj, jeva ponavadi ko gre mali spat.....prehrana kar trpi, ja! Če jeva ob doglednem času, trpi naš skupni čas. Pa že tako mi je hudo, ker smo tako malo časa skupaj...... Oba sva utrujena od tega ritma....trpi tudi najin odnos. Ma to je en začaran krog. Edina rešitev bi bila menjava službe v NM, ampak saj vemo kako je s tem....
Tako da jaz ti edino lahko povem, da smo eni še na slabšem kar se tega tiče, izhoda pa ne vem. Težko se je zorganizirat, če enostavno ni dovolj časa za vse.
Komaj pa čakamo vsak vikend, pa kakšen dan greva že prej domov, pa je pravo razkošje ko npr. prideva že ob 16. domov.
Želim ti, da bi imela ravno prav časa za vse!
_____________________________
Vedno imej pred očmi nekaj lepega,
pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade!
|
Natisni
. 
. Saj je jasno, da bo treba nekaj spremenit, samo kaj?- najlažje je, da stradam 
. 
