petra*
|
Pozdravljena Andica,tudi jaz čutim v srcu s tabo.Poznam bolečino, poznam kako se sesuje svet, ko ti umre otrok.Zato vem kaj preživljaš, vem kako se počutiš ...Veš, Andica, tovji občutki ob smrti sinčka so normalni. So del žalovanja in morajo biti. IN minejo, nekaj jih mine, na nekaj se jih navadiš in čez čas manj boli. Trenutno pa je mora biti tako.Veš, Andica, ko boš sprejela, da ga ni več, ko se boš upala ozreti vase takrat boš tudi začutila, da mu je dobro. Postala boš mirna in veš še kaj, prav poseben občutek ti bo napolnil tvoj srček in tma ostal za vedno.Poznam občutke, ko pišeš, da ti ni niti minuto žal. Veš, tudi meni ne. Za vsako uro, za vsak dan, ki smo ga lahko preživeli skupaj je bil nepozaben in neprecinljiv. In vem, da čutiš tudi ti tako.Koliko bi ti lahko še napisala, koliko še povedala... če boš želela ...Draga Andica, mogoče bi ti pomagala tudi knjiga Prazna zibka, strto srce. V njej boš našla sebe, nekaj odgovorov itd. Mogoče je ne boš želela prebrati takoj, mogoče kasneje. Kakorkoli, prav je, da veš, da lahko sežeš po njej.Obrneš se lahko po pomoč na društvo Solzice. Žalujoči starši se srečujemo, pogovarjamo. Lahko prideš na individualen razgovor - sama ali s tvojo družino, lahko pokličeš na telefon društva, lahko napišeš mail... karkoli... Toplo mi bo pri srcu, če ti bom lahko vsaj malo olajšala bolečino in bila tvoja sopotnica v dneh, ki jih preživljaš,drži se,petra*
|
Natisni
, v družbi vseh tistih, ki jim ni bilo namenjeno živeti na tem svetu...moraš verjeti, da mu je tam lepo in da so tam sami angelčki s katerimi se igra in zabava...hkrati pa ve in vidi, da ga ima njegova mami najraje na tem svetu in da trpi ker ga ni....
zate.
