Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Mene pa zanima, kdaj ste začeli otrokom brat pravljice? Pa s tem ne mislim gledanje slikic v kartonki, ampak pravo branje pravljic? Oziroma, kdaj ste opazili, da je otrok sposoben sledit krajši pravljici?
Zanima me pa tudi, kdaj ste otroku prvič dali v roko barvico in papir in z njim risali?
Najina Laura je sicer še majhen drobižek, ampak ji vsako jutro povem (preberem) eno pravljico. Vsebine verjetno ne razume, ampak nepremično strmi v moj obraz tudi po pol ure (zanimiva se ji zdi intonacija glasu in mimika). Osebno menim, da ni spodnje meje, kdaj začneš z branjem pravljic - pomembno je, da se uživiš, menjavaš barvo glasu...Če bereš "brez ločil", se še odrasli naveliča (je pa navsezadnje odvisno od otrokovega karakterja)... Glede risanja pa ne vem - jaz sem že pri enem letu z barvicami čečkala.
Najbolj preprosto je, da poskusiš in če mali ne bo še zainteresiran, poskusi ponovno čez teden, dva ali mesec...
S knjigicami sva začela zgodaj, ampak ga moje branje, čeprav glasovno povdarjeno, nikoli ni fasciniralo. Star je 16 mesecev. Je pa nor na kartonke in druge knjige s slikami. Mislim, da mu jih kažem ves dan, ker jih ves čas nosi do mene, se usede in kaže po slikah s prsti. Opažam, da ima izjemen dar opazovanja in na precej zakompliciranih kartonkah za starejše otroke najde čisto majhno pikapolonico, polža, avion, senčnik. Res drobne stvari, da vsi kar gledamo. Rad ima, da mu zraven razlagam stvari, da so pikice na žogi, kako se držijo otroci, kje imajo roke, ali so obuti ali bosi, ali so začudeni, kako se oglašajo živali, ali je fantek na slikici žalosten, če je kdo umazan, ga obriševa Slikanje. Začela sva okrog enega leta. Prej še ni znal držat svinčnika. Zdaj (kakšen mesec) pa je precej nor na risanje, čeprav vleče le črte. Babica mu je kupila mehke voščenke z gelom, kjer ni treba veliko pritiskati in prav vidiš, kako uživa, ko barva.
Moja hči (23 mesecev) uporablja dudo samo ponoči, ko gre spat. V vrtcu so jo od dude odvajali s popoldanskim počitkom, zato mislim, da je čas, da se dude popolnoma znebimo. Kako ste otroku pomagali, da se je znebil dude?