smigli
|
Imam eno vprašanje o tem koliko ste na vaših delovnih mestih pripravljeni popuščat zahtevam vaših nadrejenih? Dolgo (predolgo) sem se v preteklosti lotelevala vsega, kar mi je bilo naloženo (mislim na naloge izven mojega opisa del. mesta). Delala po 10 ur/dan in še več. Od nikjer nobenega napredovanja, plača vedno ista, moje prošnje po povišici neuslišane, nadur mi niso hoteli plačati, izkoristit jih ravno tako nisem mogla. Pred kratkim sem se vrnila iz porodniške in sklenila, da tako ne bo šlo več, sedaj se upiram in odklanjam. Nimam več volje, da bi se razdajal za nekaj, od česar nimam nič. Predvsem pa mi je otrok na prvem mestu. Pred nekaj dnevi dobimo novo sodelavko, ki plašno pristopi k meni in mi reče, da sem jaz ( tako ji je šefica naročila, ki meddrugim prejema 30% dodatnega plačila za mentorstvo) zadolžena zanjo, da jo vpeljem v delo. Hm........, se mi je prav zasmilila pa sm ji nekaj pomagala, sam sm dala jasno vsem na znanje, da tega ne bom počela, pa je bil ogenj v strehi, tanova sodelavka, pa niti govori ne več z mano. Vsi so nasploh zgroženi, kako sm lahko taka. Jezi me to, da ko sm bila 10 let pridna (neumna) mravljica, ni nihče nič rekel ali opazil moje delo. Sedaj, ko se pa postavim zase, je pa ogenj v strehi. lp
|