levinjaa
|
Ojla, jaz sem danes doma na bolniški s svojo 3-letnico, ki jo nekaj kuha. Upam, da je samo viroza, čeprav je tokrat prvič v življenju začela jamrati, da jo boli glava. Upam, da se ne bo razvil kak sinusitis. Enkrat ga je že imela, pred novim letom, ampak takrat je imela visoko vročino. Danes dopoldne pa se ji proti njeni naravi res ni čisto nič ljubilo, malo je gledala risanke in barvala pobarvanko - in sploh ni celo stanovanje razmetano po dolgem in po čez, kot bi bilo oibčajno. In zdajle je šla brez vseh protestov spat. Moje slabosti se nadaljujejo, ampak sem se zdaj že malo naučila, česa ne smem jesti in tako je kar znosno. Oddahnile od skrbi pa si očitno do konca nosečnosti ne bomo. Po 12. tednu močno pade verjetnost za ss, samo vseeno... Potem pa čakaš nuhalno, pa morfologijo, pa kako bo s porodom... Joj, samo zaupati je treba - itak gre za stvari, ki so večinoma izven našega vpliva. Jaz se prepričujem, da bom pač mirna in da se bodo stvari zgodile, kot se pač bodo in da jih treba sprejeti takšne kot so. Včasih me zanese v črnogledost, ampak to v bistvu res ni dobro - kot pravi moj mož: zaupati moraš, da če pridejo problemi, se boš takrat sposoben soočiti z njimi in jih reševati. LP
|