loredana
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bety upa
Jaz mislim, da je ta zgodba izmišljena...  .
Moški ne prizna prevaro, če ga zalotiš, kaj šele tako, pred samo poroko.... .
Drugo pa, če bi se mi res to zgodilo, bi poroko in priprave ustavila.....Rekla bi mu jasno, da se morava pogovoriti in stvari urediti. Nikakor ne bi mislila na konec zveze, samo bi za mene pogovori bili nujni. Sigurno bi vse skupaj preložila za najmanj pol leta ali celo eno leto.
Toliko bi ga bombardirala s pogovori (on reče terapijami), da mu kaj takega ne bi nikoli več prišlo na misel. Zapomnil bi si, da sem bila sposobna celo poroko ustaviti za eno tako (za moške nepomembno ) napako.
Pri meni je stvar takšna, da mi ni pomembno o kakšen prekršku se gre. Pomembno mi je to, da ni bilo zaupanja, da je stvar naredil za hrbtom in mi ves čas v oči gledal, da ni bilo kesanja takoj po dejanju, da me ne spoštuje toliko, kolikor je meni pomembno.....Hinavsko narejeno..
(za mene) Sploh ni pomembna prevara s kom in kolikokrat. Pomembno je to, da se ta moj moški ni mogel zadržati in je nagon prevladal (ker je pri moških za vse kriv testosteron, ki jim dirigira obnašanje in želje). Za mene osebno, se človek razlikuje od živali predvsem po tem, da ne dela stvari nagonsko temveč premišljeno.
Nekje sem prebrala, da je "Upiranje preizkušnjam merilo osebnosti"....ali nekako tako se je glasil pregovor. Mislim, da je to celo dr.Musek napisal.
Tudi ženske smo radovedne in kljub temu s slačifantom ne gremo pod rjuhe....
Če si predstavim še 50 let življenja s to osebo, potem krepko premislim, kaj me še vse čaka...
LP
S tem bi naredila samo to, da ti v prihodnje ne bi več prizal in čist nič drugega.
|
Natisni
Kasneje bi jo pa še učil trojčkov, pa ne vem kaj še vse. 
Sanjaj! tako naivno žensko boš težko našel. 
. 
