kjava
|
Kakšno grozno soboto smo imeli... Pa tok lepo se je začela: kobila je povrgla žrebička-imela ga je sama, vse super in tako. Ko bi pa moral vstat in sesat, je pa kar poleževal in dremal. Boštjan ga je postavljal na noge, da bi lahko sesal, pa ni mogel nič zagrabit. Ok, mu damo pit po cuclju. Zmerim mu temperaturo-šit, totalno podhlajen. Sva ga zavila v neko folijo, ki zadržuje toploto, odejo, masirala, kličem dežurnega veterinarja, pride z glukozo in vitamini. Mi pusti glukozo, da sem mu jo dajala v žilo, molzla sva na pol ure in ga napajala, grela. Temperatura je počasi šla gor, vendar prepočasi. Popoldne se je končno začela bližati normali, pri naslednjem merjenju je pa spet bla ful nizka in sem vedla, da bo konec. nekaj minut kasneje je poginil Saj so mi vsi, ki sem jih klicala za mnenje, rekli, naj ne upam preveč, pa tud sama sem vedla, da nič dobro ne kaže, pa sva vseen mal upala in probala narest vse, da bi ostal. Ma, bogi revček, no Glede vrtca: sem ugotovila, da sem mela ful srečo, da je Erika prišla not, ker so jih kar precej zavrnili, tudi iz naše občine, kateri so bili do zdaj vedno vsi sprejeti in nisem niti pomislila, da ne bi dobila Vall in Reya, čestitke za dve svečki!
|