Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: frost
Nehajte delat primerjave s sabo kot ste bili v šoli in z vašim otrokom, v smislu "Ja jaz sem bila tud malo bolj živahna pa so me petkrat po riti pa so rekli da ne bom šole končala, pa sem jo...blablabla". Malo bolj živahen otrok NI hiperaktiven otrok. Poreden otrok NI hiperaktiven otrok. Vsak otrok, ki se dolgočasi pri pouku NI hiperaktiven otrok. itd.itd. Hiperaktivnost oziroma ADHD je resnična motnja. Ni nekaj s čemer bi označevali kar vsakega malo bolj aktivnega otroka. Če ima otrok diagnozo adhd, jo ima z razlogom-če dvomite v diagnozo, lahko še vedno menjate zdravnika in pridobite drugo mnenje-verjetno bo enako, ker strokovnjaki večinoma vedo, kaj delajo. otrok z adhd nima problemov samo v šoli-za postavljeno diagnozo jih mora imeti vsaj v 2 ali 3 različnih okoljih-torej v šoli, doma, na igrišču, itd. Je pa seveda potem odvisno kako se s temi simptomi v katerem okolju spoprijemajo-doma ima največ svobode, torej ne bodo simptomi tako izraženi, ker je otroku več dovoljeno. Na igrišču se lahko znori, torej ima tisto možnost gibanja, torej simptomi spet niso tako izraženi. Pa pridemo do šole-omejitve, pravila, manj gibanja, večje zahteve-in vsi simptomi se vidijo na kilometer. In to potem ni problem šole ali sistema, ampak učitelja. Eni znajo, eni ne. Tu ste pa pomembni starši-vaša volja,vaše sodelovanje z učiteljem in predvsem vaše poznavanje diagnoze, ki jo ima otrok-ki je, brez zamere, obupno. Vsi ki pametujete v tej temi, prosim proooosim pojdite v knjižnico in si sposodite kakšno knjigo-po možnosti napisano in izdano v zadnjih 5 letih-ker je žalostno kakšno predstavo ima večina sodobne družbe o adhd. Prosim, res. Boste marsikaj izvedeli. Ne bo nikomur škodilo.
V glavnem, da se vrnem k tistemu, kar sem v zvezi s starši hotela napisat-prepričajte se, da je tudi učitelju jasno kaj je adhd. Večina jih je sicer imela kakšno izobraževanje o otrocih s posebnimi potrebami, nekateri celo dalje raziskujejo o tem, ampak veliko jih pa nima pojma. Ali pa poznajo teorijo, sanja se jim pa ne kako s takim otrokom delati. Kako ga zaposliti med poukom da ne bo 'moteč', da bo lahko pri miru, da bo lahko lepo sodeloval. Učitelji niso zmaji, otroku hočejo le najboljše-pa včasih pač ne vedo, kako naj se lotijo pri takih primerih. Kar še ne pomeni, da otroku ne želijo pomagati, da ga hočejo na tabletah samo zato, da bo mir. Če je vedenje vašega otroka po tabletah enako vedenju brez tablet, potem nima smisla. Majhnemu procentu otrok z adhd tablete dokazano ne pomagajo. hiposenzitivnim pomagajo, ker jim dajo potrebne stimulacije, hipersenzitivnim ne pomagajo, ker jim dajo stimulacije, ki jih tak otrok ne potrebuje. Sem o tem že pisala v eni drugi temi.
O preteklosti pa-ni bilo otrok z adhd, ni bilo otrok z alergijami, ni bilo otrok z avtizmom....Pa kje vi živite? Hvalabogu, da imamo danes ustrezne diagnoze za otroka, da otrok z adhd ni več označen kot len, neumen in ne vem kaj še vse, ampak da dejansko poznamo vzrok zakaj je tak kot je. Da poznamo strategije s katerimi lahko pomagamo. Kje je bil pred par leti otrok z avtizmom? Označen kot otrok z motnjo v duševnem razvoju, poslan v zavod, kjer se ni nihče ukvarjal z njim, ker niso imeli pojma, kako.
Glede vseh 'visoko kvalificiranih pedagogov' pa-pedagog je človek, tako kot vi. Človek, ki ima rad otroke, ki je zaradi otrok šel na fakulteto, iz ljubezni do otrok, ne pa zato, da jih bo kasneje zafkaval in se izmikal izzivom z njimi. V osnovi je mislil dobro. In še zdaj se verjetno trudi za to, da bi z otrokom dobro delal, mu pa pri otrocih s posebnimi potrebami primanjkuje strokovnega znanja. In ni nič narobe s tem, zato pa je tu še specialni pedagog, ki pa ima tisto znanje. Ključnega pomena je sodelovanje-da se povežete vi, pedagog, ki dela z vašim otrokom v razredu, specialni pedagog. In si pomagate. In se začnete spoštovati-če vi nimate spoštovanja do nekoga ki dela z vašim otrokom, ste na napačni poti. Začnite to malo spreminjati, pa boste videli tudi veliko razliko v njegovem odnosu do vas. Zapomnite si, da ste vsi tam za otroka.
Kerensa*- citiram: "Seveda sem v dilemi... seveda dvomim sama vase. Sem mama, ne pa pedagog. Imam nekaj znanja in fajn šolo življenja, ne pa specifik določenih predmetov. Imam sprejemljive živce, ampak sin mi jih zna popiti. In tako dalje... razmišljam, cincam, whatever."
Še enkrat to preberite, pa ne boste več v dilemi. Niste pedagog, ne znate učiti, ne poznate strategij poučevanja, nimate živcev za poučevanje. Sprijaznite se s tem. Verjamem da ste dobra mama, fajn gospa/gospodična,...ampak za poučevanje in delo z otrokom z adhd pa niste. Sin bo imel veliko več škode če se boste z njim učili na neustrezne načine, vpili na njega ko že stotič nečesa ne bo razumel...pa še sebi boste zraven delali škodo. Začnite verjeti, da so tisti ljudje na šoli usposobljeni za tako delo-pojdite tja, se pogovarjajte, sodelujte. Zaenkrat pa vam res odsvetujem, da povsem prekinete z obravnavami in s sinom delate sami.
 frost, se popolnoma strinjam.
Kerensa, jaz bi resnično tole na tvojem mestu parkrat prebrala.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) in otrok piše tak test. Kaj ima test prilagojen le vsebinsko, ali tudi drugače? Se pravi ima naloge posebej na listih, mu lahko dodatno razložijo navodila in jih piše izven razreda? 
), bi za zdravje otroka spremenila vse, kar se spremeniti da v doglednem casu, ker se da narediti zelo zelo veliko. Za sebe vem, da ne bos, ampak za otroka pa razmisli...
