punsha
|
Joj, nimam pojma, katera ima recept za vegeto. Jaz sploh nikoli nisem pomislila, da bi jo sama naredila. Pa bi bilo gotovo super, če bi jo.
Uhuhuuu Matejka, super! Ja potem pa kar v akcijo še za enega  . Jaz pa nisem še čisto prepričana. Seveda si želim še enega, ampak sploh ne vem kdaj je pravi čas za to. No ko bo, bom gotovo vedela. Prav zelo dolgo se gotovo ne bo čakalo (zaradi moje endometrioze), ravno takoj pa tudi še ne no. Jaz pravim, da je sedaj najprej Enej na vrsti, da ga malo pocrkljamo in se mu posvetimo. Sicer imam že napotnico za umetno oploditev, pa na srečo velja eno leto  , tak da imam čas.
Ja, glede dojenja ponoči, mu bom pa res poskusila dati piti mleko. Sicer po lončku, ker po flaši ne zna piti...v takih primerih je pa dobra flaša ja . Poročam jutri kako bo šlo.
Sedaj pa lahko še malo pohvalim našega fanta. Vse od kakega slabega četrtega meseca naprej se je bal ljudi, ki jih je bolj redko videval. Mi je bilo že prav grozno iti k njegovi babici (moji tašči), ker je tam vedno takooo jokal. Da bi šel h komu v naročje - ja niti slučajno ne. So mi vsi očitali, kaj je tako razvajen, pa kaj ga ne pustim malo jokati, se bo že navadil. Res ga pa nikoli nisem pri nikomur pustila, kjer je jokal. No in sedaj očitno mineva to obdobje. Že slab mesec gre lepo k vsakemu, se "pogovarja - deli nasmeške" z ostalimi v čakalnici, pa v trgovini...Prav ponosna sem nanj. Sicer ga takoj vzamem nazaj k sebi, če mu postane kaj neprijetno, ampak je pa viden napredek.  Sedaj se boji oz prestraši še, če je kdo preglasen, če kaj preveč ropota...
_____________________________
27.12. 2009 sem postala mamica čudovitemu fantku
|
Natisni
, pa te itak nihče ne pozna.... 
. 
. zdaj pa lahko delamo dalje 
in planiramo naslednjega 
. Res ne vem kako naj se bolje lotim tega. Večinoma se ponoči doji še 2x.Zadnje čase mi približno uspeva, da 1x pije čaj, 1x se pa dojiva. Ampak danes ponoči je bila taka kriza. Sem mu hotela dati čaj... Saj če nebi jokal in bil le pokonci, bi še šlo. Ampak on takooo joka, tako mu je hudo da je joj. Sem vztrajala kake pol ure, ga cartala, zibala, nosila, mu pela, vse sem počela, ampak on je vedno bolj jokal. Pustiti otroka jokati pa pač ne odobravam. Tako res ne vem kaj naj še naredim. Na koncu sem jaz jokala in njemu dajala jesti 
Se mi zdi, da je bil drugačen kot na kulinariki. A bi bila tista, k jo dela še enkrat tolk prijazna pa dala recept. 
da bi čimprej ratal bratec ali sestrica! 
