Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka
Še en makedonski, mislim, da je Pred nevihto - ta mi je bil hud, načeloma enostaven, ampak dober dober.
Gre za film Pred dežjem Milčeva Mančevskega. Načeloma ni enostaven, njegova forma je zastavljena ciklično, absolutno ne moreš predvideti toka dogajanja ker na koncu enostavno sledi twister v katerem spoznaš da konec pravzaprav predhodi prvi sekvenci filma, ki sama zase ne pove pravzaprav ničesar. Šele na koncu se film zaokroži v smiselno celoto, ki ves čas predvajanja ostaja neznana. Film je bajdvej remek delo, ki mi je daljnega leta 1994 (ali 1995) spodnesel tla pod nogami. Spomnim se, da nas je tistih par iz kina odšlo v popolni tišini. Spomnim se, da do doma nisem spregovoril ene besede, spomnim se da nisem bil v stanju absolutno za nič, da me je film tako razjebal, da mi ni uspelo druga kot tiho sprejeti vso ogorčenje in bes nad nesmiselnostjo bratomorne vojne. Film, ki je v tistih dveh urah in pol strnil vso tragedijo zrušenih mostov in v mojo resničnost posegel kot travma, kot fikcija, ki je bolj resnična od samih grozot vojne, ki smo jim sledili preko dnevnika. Skratka, da bi lahko zunanji opazovalec dojel vso grozo neke tragedije je očitno potrebna umetnost. In obratno, vse kar bi naj bilo resnično posredstvom televizije izgleda tako nestvarno, oddaljeno, da deluje kot holivudska fikcija. Nikoli več se nisem vrnil temu filmu.
Ja, točno ta.
Meni se je takrat (najbrž pod vtisom bolj bombastičnega in navidez zakompliciranega holivuda) zdel enostaven.
Ja, v teh letih je bilo, tudi jaz se ne spomnim točno letnice, se pa meseca, ko sem ga gledala - april, v kinu Kompas na Miklošičevi. Film me je takrat prevzel, mogoče bi ga danes z drugačnim razumevanjem sveta dojela drugače. Lahko gre na listo - za nek večer.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...npr. Okus cesnje, Veter nas bo odnesel s seboj, Deset...
. Jaz ne morem v kinu zaspat - oz. nisem mogla (takrat še nisva imela otrok, zdaj bi mi verjetno ratalo
). Ampak Bergman je res duhamoren zame! Pri enih filmih, ki niso ravno veseli, se zamisliš, pri drugih pa razmišljaš, kje ma vse to point, a ga res nima, pa kdaj bo že konec... No, meni B. spada v drugo kategorijo
. 
sicer pa ja, se strinjam, odličen. 
.
