Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Kar se tvojega medvrstnega križanja tiče - to ni biološko naravno, parimo se pač v med seboj, jasno da smo ženske za moške primarne in ve za nas - kar je normalno, kako pa naj bo? Povsod imaš odklone, itak, ampak naravno pa parjenje s kužki in kozami ni.
Normalno bi bilo potemtakem, da bernardinec skače po pekinezerju. Oba sta sicer psa, se pa zavedaš, da pekinezer zaradi očitnih razlik ni ravno fizično primeren za bernardinca in nekaj, kar naj bi bilo naravno (križanje med seboj) se v naravi najverjetneje ne bi obneslo. Kako razlagaš psa in mačko, ki skupaj živita od malega, sta navajena drug drugega??? Pregovorno preganjanje pse in mačke v tem primeru torej pade v vodo, še huje, nemara celo zaslediš kako bo pes v sezoni parjenja poskušal naskočiti mačaka ali celo obratno, mačak človeka, celo pes človeka, da o tem, da pogosto dajemo občutek, da pse ljubimo celo bolj kot ljudi sploh ne govorim - vsi, ki smo kdaj imeli živali smo bili priča tem "odklonskostim". Če so živali instinktivna bitja, naravna torej in jih uravnava neka notranja sila, potem se v času parjenja sploh ne bi smela ozirati na tisto, kar zanje ni naravno - "kaj za božjo voljo počne pes na moji nogi???". In potem v praksi (beri civilizaciji), ker naravnega habitata za nekatere živali, ki so v njem evoluirale in ljudi sploh več ni, temu rečemo odklonskost.
Mislim, da bi mi morali poiskati tisti kritični moment zasuka, spremembe, ko nekaj kar naj bi bilo biološko naravno postane kulturno umetno, nekaj kar je včeraj bilo naravno/biološko nemožno jutri postane umetno/kulturno/tehnološko uresničljivo - družbeno-tehnološki moment, trenutek kultivacije, socializacije, udomačitve, tehnnološkega preboja kot vzrok za spremembe nekdaj naravnih, normalnih okoliščin. Ne smatra se ravno naravno, da ljudje sobivamo z živalmi, da nekatere "naravno nezdružljive" živali različnih vrst sobivajo med seboj, pa je to kljub temu mogoče, celo brez človekovega posredovanja živali ene vrste posvajajo živali druge vrste - za vse te "nenaravnosti" skupaj bi se lahko reklo "nezdružljivo, abnormalno, nenaravno, odklonsko".
Čeprav sobivanja med psom in mačko mogoče smatramo za nenaravno, bi se verjetno vsem zdelo odklonsko in abnormalno, če bi kljub temu, da skupni življenjski prostor delita od same skotitve naprej - sta torej navajena drug na drugega, se ne zavedata razlike med seboj (kot se je verjetno ni zavedal Tarzan v tropu goril), brezpogojno pripadata istemu tropu - koljeta točno po principu tiste naravnosti po kateri smatramo in verjamemo, da se psi in mačke med seboj ne prenesejo.
Kje torej tukaj nastopi trenutek, ki naj pojasni odklonskost, abnormalnost??? Ali tudi človek s prenehanjem svoje naravnosti zaradi spreminjanja svojega načina življenja (s širjenjem svojega "naravnega" habitata - prvotnemu naravnemu življenjskemu prostoru razen družinskih članov kasneje v zgodovini dodamo še domače živali, rastline ter orodje -, istega obogatimo, dvignemo njegovo raven sestavljenosti, se civiliziramo, kultiviramo itd.) postane odklonski, abnormalen ali pa je ta odklonskost zmeraj v povezavi z nečim drugim - ustaljenimi družbenimi normami recimo??? Za jalova moškega in žensko bi bilo biološko naravno, da ne moreta imeti otrok, sprememba tega naravnega stanja zavoljo umetne oploditve bi potemtakem prav tako lahko označili za odklonsko - vendar se nam danes zdi to popolnoma normalno, celo še več, zaželjeno in dobrodošlo, ker lahko v skladu s svojim družbbenim čutom ljudem pomagamo premagati njihove probleme. In če je slediti temu evolucijskemu optimizmu lahko naslutimo, da nam bo s pomočjo tehnologije in genetskega inženiringa kmalu uspevalo trenutno nemogoče - med drugim tudi križanje naravno in biološko nezdružljivih vrst. In dobro vemo koliko prahu ta možnost dviguje.
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 2.7.2011 16:08:25 >
|
Natisni
.
; iz mutatio - change )
