mika
|
meni se to ne zdi ravno fer Fer al ne fer, to je odločitev staršev. Lahk da je res, kar pravi kobacaj, samo glede nato kako piše o moževi sestri, bi prej rekla, da sta se tast in tašča zavarovala. Ne razumem pa trganje glede dediščine in to poleg živih staršev. Če bi moja starša rekla, da vse prepuščata sestri, jima ne bi zamerila. premoženje zame nima veze, s skrbjo na njuna stara leta. Ona dva sta me zvgojila, skrbela zame, dokler se nisem osamosvojila. In jaz se počutim dolžno, da jima pomagam, ne glede na njuno zapuščino. Evo primer...Moj mož je bil ogoljufan. Njegova babica je napisala oporoko, kjer je taščin delež zapustila njemu. S taščo se nista razumeli in se je tako odločila. Sta pa njegovi teti oporoko uničili in takrat dementni babici narekovali, da je vse premičnine in nepremičnine zapustila njima dvema. Ko je še babica bila živa, nama je rekla, da je ena izmed tet noče prinest oporoke. Mož jo je potolažil, da se s tem naj sploh ne obremenjuje, da mu je ogromno pomagala (vsem vnukom je dala denar, ko so šli na svoje) in da sploh ni važno kaj bo, ko nje enkrat ne bo. Ko je umrla, sta teti na sodišče dali zadnjo oporoko, kjer vse zapušča njima. Kaj vse sta govorili o možu, pred drugimi raje ne bi. Ni se potegoval za nič. Sta pa teti hotli, da mož podpiše da je dobil takrat milijon...mislim, da te kap. Hotli sta, da priča proti svoji materi...ma mučka na mučko...bolj se jih je otepal, bolj sta rinili v njega. rezultat...pokregane so vse tri sestre med sabo, tudi njihovi otroci. S tem primerom sem hotla samo povedat, da za premoženje, ki ga je nekdo drug ustvaril, se ne bi potegovala. Vse pride na svoje. Tudi, če drži kar piše kobacaj, bo njena svakinja pokasirala lekcijo. Premoženje pridobljeno z goljufijo, še nikomur ni prineslo sreče. Pomembno je to, da smo zdravi, potem lahko premoženje ustvarjamo sami in ga delimo med otroke po svoji vesti.
|