ronja
|
Ronja - ja temo sem odprla, ker nisem vedela, kako naj se lotim, da ne bi izpadlo nekako takole kot tu. Tako, da bom mogla še malo zvadit, ali se pač zanesti na to, da bo pred mano razumna ženska, ki bo tam zato, da se lepo pogovorimo in zmenimo, kaj vse se da in če ne zakaj ne.
bubu bibi, na splošno veliko bolj kot vaja govora pomaga iskrenost. Igraj z odprtimi kartami. Če bi ti napisala tu, kaj je narobe s tvojim otrokom, kake vzorce je dobil in kaj ti je naročila razvojna pediatrinja, bi bili verjetno odgovori precej drugačni. Če pa napišeš, da v principu je otrok sicer zdrav, da te pa srce boli, če bi ga narobe dvigovali, pa lahko pričakuješ tudi take odgovore, da kompliciraš in težiš brezveze... Vedno se splača ne skrivat pomembnih informacij, če hočeš relevantna mnenja;)
Kar se tiče nadstandardnih pričakovanj ob standardnih pogojih pa moraš razumet, da ima vzg. 14 otrok na skrbi. Dostikrat so tudi same z njimi (v času spanja itak, pa zjutraj tudi do zajtrka, pa kadar gre druga na wc ali na malico,...) in 14 malčkov samo imet na očeh je več kot dovolj dela za eno osebo. Zahtevat, da takrat določenega malčka brez zdravstvenih indikacij dvigujejo samo na določen način, ker se je tako mama spomnila, je rahlo nehumano. Če obstajajo zdravstvene zahteve, potem je drugače - ker je dobro otroka vseeno pred dobrim za odraslega in ker v tem primeru lahko skupina lažje dobi dodaten par rok v pomoč. V skupinah otrok,ki rabijo posebno nego, je manj otrok na vzgojiteljico in več vzgojiteljic na splošno. Je ralog, zakaj je tako. Ker tam je treba pazit na handling, na vsako kretnjo, tudi mirit jih je včasih težje, več pomoči rabijo pri hranjenju itd... Zato jih je tam max. 8, se mi zdi, če so zelo samostojni, sicer pa manj. Zahtevat iste standarde pri 14ih je nemogoče.
Če hočeš, da drugi uppoštevajo tebe, potem moraš tudi ti upoštevat druge.
In, tako kot si napisala, ali katera druga: če maš malega za dvignit ti je skoraj vseeno, kako to narediš.
Meni je vseeno, ker gre z amoje otroke, ker imam "samo" tri in ker sem se lahko že od začetka navadila na to. Za vzg., ki recimo že 25 let dviguje otroke tako pa tako, pa bo težko se prilagodit, da bo točno enega po 25ih letih pa dvigovala drugače. Ker je navajena po svoje. Kar mogoče tebi ni všeč. Ampak če hočeš, da se ona vsakič na to spomni, potem ji moraš dat hudimano dober razlog za to,. da bo res verjela, da mu sicer lahko naredi škodo. Iz tega, kar si napisala, ti ljudje tu ne verjamejo. Ker pač ne igraš z odprtimi kartami.
Jap, no: vsak bije svojo bitko. ;)
Če boš vrtec jemala kot bojno polje in je vzg. tvoja sovražnica, potem si na zelo dobri poti, da te svoje "bitke" ne boš zmagala... Ne samo te, ampak še kakšne druge... Če pa greš tja z zaupanjem, da se ljudje tam trudijo za otroke, ki jih pazijo in jim razložiš, zakaj je to tako zelo pomembno za tvojega otroka, imaš veliko boljše šanse.
Verjami mi, da bo v teh trenutkih vzgojiteljica otroka vzela v roke, tako kot so jo naučili in kar je zanjo "avtomatsko" , "nagonsko" in niti pomislila ne bo, kako ti želiš, da ga dvigne.
To sem hotela rečt s etm, da je navajena. Dostikrat delamo stvari avtomatsko. če delaš od začetka handling, je zate avtomatski, če ga ne, pa ni in ja, v tem primeru se je težko navadit novega sistema in ja, moraš vedet ZAKAj bi bilo to dobro. In to, da se gre ena mamica svojo bitko, ne bo dovolj dober razlog;).
sagos, ne gre za to, da ne bi smela izstopat. Lej, sama imam otroke brez plenic, verjetmi, da to bolj izstopa kot hendling in nočenje v slingu, kar tudi delam . Pa zaradi tega svojega "čudaštva" nisem imela prav nobenih problemov z vzgojitejlicami. Sem mislila, da si mislijo svoje, pa bila zelo pozitivno presenečena, da nas imajo v bistvu zelo rade, prej bolj kot manj... Vzgojitejlice niso neumne (vsaj večina ne) in vidijo, če se ti trudiš za svoje otroke, tudi če delaš kaj drugače, kot bi delale same. In to spoštujejo. In ko je medsebojno spoštovanje, se da marsikaj zmenit.
ljudje, ki so drugačni, se dostikrat pritožujejo, da jih ostali ne sprejemajo zaradi drugačnosti. Pa dostikrat ni v tem fora, ampak v tem, da svojo "drugačnost" vsiljujejo drugim. Sama sem baje drugačna že od malega - gotovo vsak teden slišim kaj na to temo. Pa ne jemljem tega za negativno, ker dostikrat ni mišljeno tako.
Jaz nisem vedela, ali naj v vrtcu povem, da je mala doma brez plenic ali ne. Nikakor nisem pričakovala, da bi jo one dajale lulat, kar sem tudi povedala, ni se mi pa zdelo fer lagat. No, vse skup ni bil noben problem, bila sem seveda mal čudna, akr me ni motilo, one so pa tudi kmalu začele same dajat malo na kahlo, ko se jima je zazdelo in ker je super laufalo, sta pač nadaljevali. Brez mojega pametovanja, ker mi je jasno, da jaz 1 dojenčka doma lahko gledam, kdaj mi bo "povedal", da mora lulat, onidve pa pri 14ih ne moreta gledat samo moje. Zato sem jo pri 11ih mesecih začela navajat na plenice, da ne bi imela problemov, ko je šla pri 12ih mesecih v vrtec... Ja, trapasto, ampak po moje je bilo to zanjo boljše, kot več šokov naenkrat lai teženje vzg., ki itak ne bi prineslo sadov.
podpis pod hope. (samo da nismo dali otrok v vrtec z neznano kulturo, smo tu doma:D).
Pa še pri enem 5 mesečniku, ki je bolj živahen in gibčen, je to lahko mission impossible.
Jp, vsekakor je precej težje, MOji so vsi 3je žverce:D.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Zdaj pa tudi mene firbec matra...Poznam handling za dojenčke (od rojstva dalje), ampak kako pa to izvajaš pri enem 9 mesečniku
. Saj vem, da te tudi to skrbi, ampak dejansko raje več energije vloži v pripravo otroka na vrtec s čustvene strani, kot pa s fizične, ker iz te strani mu več kot očitno nič ne manjka
lahko to prakticiraš na večjem otroku. Pri naših je še med.sestra, ki obvlada in res prakticira to, nekje od 4.meseca dalje kar malo improvizirala (sicer bi ji še kateri padel dol), ker mulčka pač nista bila za to (sta pač imela svoje plane, velikost in teža pa tudi ni bila več zanemarljiva).
Starejši je hodil pri 11. mesecih, pa sem ga nosila ravno tako kot malega. Mali je sicer shodil kasneje (pri 15. mesecih), ampak takrat sigurno in nima nobenih motoričnih težav. Je popolnoma normalno razvit otrok. Zato handlinga niti nisem nikoli izvajala, ker ni bilo potrebe po tem. Tudi zdaj, ko sem v 3. 
, ga ne bom, če ne bo zdravstvene potrebe po tem. Nosila bom otroka tako, kot bo pač njemu odgovarjalo. 
