rakica82
|
Hej nej,
m ise borimo z enim zoprnim prehladom že 14 dni in malo več. Je bila res boga ,en teden vročino, puščal nosek, očke tudi čisto gnojne, zjutraj ji htudi odpret ni mogla. Zdravnicaje na prvi pogled takoj rekla to bo antibiotik ampak na srečo se je vse skoncentriralo na glavi in ni blo treba. je blo pa res hudo, še nismo nazaj v rotmu, zbuja se mi zgodaj, poje in hoče naza jspat, evo danes isto, potem je akkpni 2 uri pokonci pa spet sitna, če jo vprašam če bi šlaspat jo kar ubriše proti sobi se usede pred posteljo in kaže notri.
skratka naporno v vseh pogledih, ker ji je čsito sesulo ritem, poleg tega smo kar naenkrat hudo zbirčni ,eč ji nekaj pljune ven, če hočeš da je, se dere...na srečo vsaj pije dovolj, j oje pa vseeno malo pobrala ta bolezen,še vedno nisva mele pregleda pri 1 letu tako da sem jo sama zvagala samo je šla vmes skoraj pol kile dol.
tudi moči ji je kar pobralo ,prej je še skoraj hodila, potem kar naenkrat ne več, vstala je sama ,da bi hodia ni šlo, itak pa je hola bit samo pri meni v rokah, da jo nosim okrog ali sedim pri njej na tleh.
seveda sem potem zravne zoblela tudi jaz, in logično mala bolna, velika doma ker ji ne nos puščal jaz pa komaj živela, ko sta še zvečer spat sem samo padla v posteljo.
tinka umivanje zob, moja prva je imela tako obdobje, sva vztrajala da je treba umivat in je hitro minilo. res pa je da jima dam malo zobne paste gor in pol z veseljem odpreta usta
obdobje mama in noben drug ima pa moja skoz, edino še tati je doberl vse ostalo ni šans
_____________________________
ti si najlepša pesem življenja mojega...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- ampak bova počakala še en čas, da poveva najinim veselo novico. Vam tukaj pa lahko 
bom še neki časa čakala... no ja, bo ko bo! 
in je očitno pomagalo da se nisva več tak osredotočala samo na to da mora biti plus. Pismo, nikdar nisem pomislila da je to lahko tako psihično naporno 
In sedaj vem, da nikoli nikdar nikomur povedat prej kot pri skoraj treh mescih (če te že prej ne pogruntajo). Sicer midva nisva povedala nobenemu, razen eni moji prijateljici, pa tukaj na forumu. Ampak mi je že za to žal. Zdaj sem se s tem sprijaznila, je že moralo biti tako. Ampak pozabiti pa ne moreš, ne zdaj in najbrž nikoli. 
