petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Hehe, mi imamo pa javni prevoz doma radi:).
Jaz tudi, kadar mi olajša transport.
V LJ, kot otrok pa tudi v MB sem ga zelo veliko uporabljala.
Trenutno pa praktično ne uporabljam. V tujini, v večjih mestih, pa si 'dam duška za naprej in za nazaj'. 
Da bi sedaj šla z busom v mesto ali po opravkih, bi mi pa vzelo neprimerno več časa, denarja, predvsem pa živcev. Ene dveurni projekt za razliko 15 min, kolikor jih porabimo sedaj.
Kolesarjenje z otroki do mesta pa je zaradi neobstoja kolesarskih poti vsaj psihično preveč izčrpljujoče, če že ne (samo-)mor.
'Idila' življenja na vasi. 
Glede tega kar malo zavidam meščanom.
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
kot se je izrazil prijatelj, s katerima smo šli skupaj na izlet v Rim,
in potem sta šli še vidve v Rim ... 
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
petea, ma si ne predstavljam 1 LETO, pazi 1 celo leto študirat, ne bit na počitnicah ali bit stara 6 let, ampak hudiča ŠTUDIRAT v mestu, kjer je praktično v celi sloveniji največ knjig (vem, da imamo to srečo in zegn, sem velikokrat hvaležna za to)... pa ne it v vsaj 2-3 največje knjižnice, no! Mislim KOŽ je največja knjižnica poleg NUKa in CTKja...
No, jaz si pravzaprav to znam predstavljati.
Ker mene so ljubljanske knjižnice kar malo negativno presenetile.
Kot prvo s precej hudo birokracijo, ki je nisem bila vajena. Npr. da ni zadostovala ena knjižica za vse univerzitetne knjižnice, ampak ima vsaka ustanova svojo, s katero si v drugi knjižnici ne moreš nič pomagati. In da ima mesto več mestnih knjižnic (poleg KOŽ-a), ki spet zahtevajo svoj vpis in vpisnino.
Kot drugo s plačljivo članarino, ki je kot strastna knjigožerka v MB knjižnicah nisem poznala. Ne v UKM-u (univerzitetnka knjižnica MB) in povezanih fakultetnih knjižnicah tega takrat ni bilo, pa v vseh si lahko izposojal knjge z eno samo kartico. Precej ekonomično.
Kot tretje s čakalnimi dobami za izposojo določenih specialnih knjig ali starejših letnikov. Ker v MB se na dostopne knjige nikjer ni čakalo več kot 15 min, v LJ je bila običajna praksa, da so knjige iz skladišča 'hodile' vsaj eno uro, včasih tudi kakšen dan iz oddaljenih arhivov.
Zame nepredstavljivo.
In zato sem si marsikaj veliko raje hodila izposojati v 'naše' knjižnice.
Še največja cvetka: sem potrebovala neko posebno knjigo iz NUK-a, ki je bila čitalniški ali celo neki zaščiten izvod in kot takšna neizposoljiva. Sem v MB zanjo zaprosila preko medknjižnične izposoje, pa sem jo lahko brez posebnih prošenj dobila za domov za mesec dni.
V zadnjih letih so tudi naše knjižnice prevzele nekaj prekotrojanskih navad. Uvedli so članarino, a še vedno hodim naokrog samo z dvema knjižničnima izkaznicama.
Pa v CTK-ju sem imela ful klastrofobičen občutek, saj so bili stropovi za moj občutek prenizki in sem vedno imela predstavo, da mi cela stolpnica pritiska na glavo oz. da bo se stavba sesedla.
NUK pa me s svojo vzvišenostjo zaposlenih in čudnimi razporeditvami prostorov tudi ni nikoli preveč fasciniral.
|
Natisni
. Če bi sama hodila na faks z busom, bi rabila v najboljšem primeru uro in pol, v najslabšem pa 2 uri, ker bi morala okoli, čez center in z busi, ki so redki. In ni šans, da bi hodila z busom, sem bila z biciklom pa v 15ih minutah:). Ja, včaish zebe, ampak to spada zraven:). Hočem rečt, da ni nič hudega, če 20 letnico pozimi mal zebe na biciklu ali če čaka 20 minut na trolo ali če mora laufat ko nora, da bo ujela hišnika, ki zapira dom, da bo dobila ključe od sobe;).Ne jim teh izkušenj jemat, ker se jih kasneje z veseljem spominjaš, čeprav takrat mogoče ni bilo fajn -je pa lahko dogodivščina.
? 
