ČebelicaMaja
|
Ojla! Se moram mal pofočkat tukaj gor! Madonca ste pridne in pišete, da vas še komaj berem...včasih v službi skočim na RR s sendvičem v roki (ja, ja...principi zdrave prehrane - saj vem ...) da vas mal preberem, zvečer, ko bi pa lahko kaj napisala, pa samo dol padem... Drugače smo se že kar navadili na službo in vse skupaj...ampak je res drugače... ravno dans je staknila eno fajn veliko buško, pa sem bila popoldne v turnusu in moje princeske sploh nisem vidla, ko sem domov prišla ...zdaj res cenim vsak prosti trenutek, da ga namenim pikici... pa čas teče hitreje, prav zares. Sicer pa čestitke za vse novo noseče mi še zbiramo pogum...takole pri novi službi ne upamo naročit še enega novega kar takoj...tako, da vam kar malo zavidam...sicer pa nikoli ni čisto pravi trenutek, to vem, pa vseeno... Naša pikica je pa pravi popotnik...več ko hodimo okoli, boljše je...pravi mali veseljaček, le ponoči še vedno bolj slabo spimo- ma tega smo se že kar malo navadili. Sicer pa smo začeli delati prve korake, ampak še ne samostojno... Sicer pa smo tudi mi ravno začeli prodajat stanovanje in upam, da bomo kmalu dobili kakega kupca, da normalno zaživimo naprej...res je kriza še s tem se ubadat; joj kako kalvarijo smo imel, ko smo preko agencije z licenco kupil stanovanje (pol smo plačal, za pol smo pa vzel kredit) in so nam v banki rekli, da če sploh vemo kaj kupujemo- da ti papirji so pa živa groza- naju je skoraj kap...pa so potem v banki zrihtali notarja, ki je od agencije zahteval in dobil vse papirje- groza- še dobro, da sva vzela kredit Skratka, uživajte še naprej in upam, da se vidimo na pikniku apričkov v ZOO!
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|