andreja2000
|
maša82 ja,kar vse nas kdaj vrže na tla,še posebno,ko iz meseca v mesec upamo na ,ki pa se nam nočeta prikazati,vendar bo na vrsti tudi naš čas.Nič ni čudno,če se nas kdaj poloti žalost,saj se ves čas v polni meri trudimo za naš cilj. Težko je ves čas ostati pozitivno naravnan,a vedi,da ti bo kmalu bolje in spet boš naprej zrla bolj veselo in pozitivno.Nekaterim je zastavljen cilj dosegljiv razmeroma hitro,ali takoj,drugi pa moramo prehoditi dolgo,vijugasto in včasih kar trnovo pot,toda prišle bomo do samega vrha in zmagale.Spremljajo nas razni vzponi in padci,toda v nas je tako velika moč in želja,da se vedno poberemo in spet hitimo naprej. Zato,draga maša,upam,da te slabo razpoloženje čim prej zapusti,da pride in te objame novo upanje,vera in moč,ki te bodo ponesli ravno na cilj.Naj se končno razgrnejo vs temni oblaki in naj sonce posveti nate,naj pride vate toliko moči,da boš se vzdignila visoko nad oblake...... Tudi ti in me vse bomo nekega dne srečne v rokah držale naše male sončke,jim zrle vnjihove očke in se igrale z malimi ročicami.........,takrat bodo ti slabi dnevi le še spomin.
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|