Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: livia
Če pa najemne pogodbe nima, rabi pa to soglasje.Iz lastnih izkušenj vem, da je to tako.
Načeloma ne oporekam - res je težko oz. težje prijaviti stalno (ali začasno) bivališče na naslovu, kjer nisi lastnik in za katerega nimaš najemne (ali drugačne) pogodbe. Ni pa nemogoče Govorim prav tako iz izkušenj.
Živela sem v najemniškem stanovanju, kjer je bil lastnik sicer krasen človek, nikakor pa ni hotel podpisati najemne pogodbe oz. dovoliti prijave bivališča. Tudi odkrito je povedal, zakaj - ker je imel zaradi tega s prejšnjimi najemniki probleme (zakon je pač tak, da prej ščiti najemnika kakor lastnika). Kljub temu, da sem njegov razlog popolnoma razumela, pa mi je bilo vseeno na prvem mestu to, da poskrbim za svojega otroka (takrat sem imela samo enega). Birokracija zahteva svoje in zato sem odšla na UE k inšpektorju za bivališča ter ga povprašala, kako in kaj. In mi je razložil zakon še z druge strani.
To, da se najemnik prijavi v določenem stanovanju, ne vpliva na lastninsko pravico do stanovanja. Kar pomeni, da če si nekje stalno prijavljen, nisi niti pod razno lastnik, solastnik ali karkoli podobnega. In tisti, ki je lastnik, ni zaradi tega lastnik nič manj. Zakon zahteva prijave najemnih pogodb, prijave bivališč najemnikov in plačevanje davka od najemnin. Prva kršitev zakona s strani lastnika je, da ne napiše najemne pogodbe, ampak ker se to pogosto dogaja, zakon zagotavlja najemnikom, da tudi ustni dogovor velja enako kakor pisni, pod pogojem, da ima najemnik najmanj 30 dni ključe stanovanje in da najmanj 30 dni v tem stanovanju tudi biva. Kar se dokaže, če ne gre drugače, tudi z ogledom na terenu. Inšpektor ima tako ali tako že v pisarni dostop do baze podatkov, kdo je lastnik česa in kdo ne. Pri meni ogled terena ni bil potreben, saj sem pokazala fotografije (vhod bloka, notranjost bloka - hodnik, stanovanja) ter dokumentacijo, na kateri sem naslov tega stanovanja navedla kakor svoje bivališče (CSD in vrtec).
In ko ima inšpektor dokaz, da ti živiš v tem stanovanju, čeprav brez papirjev, in ko vidi, da drugega bivališča nimaš (o goljufijah tukaj ne bi, ker nekako ni tema o tem) in ko istočasno vidi, da lastnik stanovanja v tem stanovanju ne živi, potem ti on sam, brez lastnikove prisotnosti, vednosti in soglasja, tam prijavi stalno bivališče. V trenutku.
Je pa res, da lastnik stanovanja potem v roku 60 dni (ZUP) o tem na svoj dom prejme odločbo. Lahko se postavi na trepalnice, pa te ne more odjaviti, čeprav je lastnik - dokler si ti v stanovanju. Ta odločba istočasno pomeni tudi dokaz njegove kršitve zakona glede prijave najemne pogodbe, najemnikov in bivališč ter je tudi podlaga za prijavo kršitve zakona (utaja davka). Takrat ima dve možnosti - ali te nezakonito izseli v trenutku (in si nakoplje dodatne probleme) ali pa zadeve uredi (v obojestransko korist). Če te želi izseliti, ti pa ne želiš iti ven, potem boš ostal noter (če ne podležeš psihičnemu ali morda celo fizičnemu nasilju - tudi taki obstajajo). Lahko pokliče policijo, pa mu bodo pojasnili, da ustni dogovor, od katerega je preteklo več kakor 30 dni, velja enako kakor najemna pogodba za nedoločen čas. Kar posledično pomeni, da če te želi izseliti, ti mora najti drugo, enakovredno stanovanje. Če ti potem še teži, lahko pokličeš policijo vsakič, ko se takorekoč dotakne vrat stanovanja. Po nekaj klicih o zasledovanju, nadlegovanju, goržnjah in podobnem lahko pride (zakonsko) celo do tega, da dobi prepoved približevanja tebi in svojemu lastnemu stanovanju - dokler si noter.
In tako dalje. Ampak - večina ima raje mir in si poišče drugo stanovanje. Pri meni je bilo tako, da sem naključno, še preden je lastnik dobil odločbo domov, naletela na skoraj pol cenejše stanovanje, in sem se odselila. In ko je on dobil odločbo, sem imela jaz že drugo bivališče.
Ja, tak je zakon. Preverite pa sami, če ne verjamete.
|
Natisni
