/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Učni proces

Iz dneva v dan in iz tedna v teden se otrok uči novih stvari in jih shranjuje v svoji glavi. Ko se krepi njegovo telo, se izboljšujejo tudi programi v njegovih možganih. Do obdobja, ko začne racati in je sposoben hoditi naokoli ter raziskovati svet, ki ga obdaja, so v razvijajočih se možganih že položeni temelji za bodoče skladišče znanja. Toda naučiti se je treba ogromno stvari in preteči mora veliko let, preden možgani zberejo dovolj izkušenj, da se otrok lahko sooči s svetom kot neodvisna odrasla oseba.

Pri tem pomaga dober začetni zagon, to pa je odraščanje v pisanem in spodbudnem okolju. Od rojstva ima otrok na voljo široko paleto čutnih sposobnosti – sluh, vid, okus, dotik, vonj, ravnotežje in občutek  za temperaturo. Vse te mu zagotavljajo vedno večji nabor občutkov. Dojenček se nanje še ne more primerno odzvati, saj njegovo razvijajoče se telo še ne zna izvesti navodil, ki bi mu jih rad dal. Toda to ne pomeni, da so izkušnje zaman, pomeni le, da se nanje še ne more odzvati. Morda to res niso spomini, ki bi jih lahko znova oživel, so pa kljub temu zapisani globoko v ogromni mreži celic, ki sestavljajo mlade možgane.

Živčne celice

Danes vemo, da so otroški možgani aktivnejši kot možgani odraslih. Ko otrok odrašča, so njegovi možgani kot goba, ki vpije prav vsak drobec podatkov, ki bi lahko bil vsaj malo uporaben. Da bi bile pridobljene informacije dobro organizirane, se morajo živčne celice sporazumevati druga z drugo, kar počnejo s stiki, ki jih imenujemo sinapse. V novorojenčkovih možganih je približno 2500 sinaps na vsakem od 10 milijard nevronov. V možganih dvoletnika ta številka naraste na 15000 sinaps na nevron, kar je več kot v možganih odraslega. Razlog, da imajo odrasli manj povezav, je v tem, da sčasoma mnoge izginejo. Tiste, ki so pogosto uporabljane, postanejo močnejše, redko uporabljane pa čedalje šibkejše, dokler končno ne izginejo. V otroštvu možgani vsrkajo prav vse, pozneje pa postanejo bolj selektivni in se osredotočijo na svoje močne strani ter odpravijo slabosti.

Vpliv okolja

Čeprav so genski dejavniki zelo pomembni, ima otrok v bogatem in raznolikem okolju ogromno prednost pri razvoju inteligence od otroka, ki svoja prva leta preživi v pustnem in neustvarjalnem svetu. Več pogovorov, več glasbe, več vizualnih stimulacij, več družbene interakcije, več miselne spodbude in več telesnih aktivnosti ima otrok na voljo, boljše možnosti ima, da bo odrasel v živahnega, inteligentnega, občutljivega in odgovornega odraslega. In bolj igriv in radoveden je malčkov vsakdan, bolj verjetno je, da bo postal iznajdljiva in ustvarjalna odrasla oseba.
 

Knjiga Otrok