Žena je prodala mesarju pitano svinjo. Drugi dan je šla po denar. Dobila ga je in ga zavezala v robec, kot je to že navada pri kmečkih ljudeh, in šla domov.

Potjo je vodila mimo gozda. Tam je ob poti zagledala ležati v snegu zajca, ki se ni niti ganil.

»Ej, ta je pa zmrznil,« si je mislila ženska, »no, četudi si zmrznil, boš za pečenje še dober.« Pobrala je zajca in ga zavila v tisti robec, kjer je imela denar. Nato je nadaljevala pot.

Tisti zajec pa ni bil zmrznjen, le odrevenel je bil od hudega mraza. Ker ga je imela ženska zavitega v robcu in pod pazduho, se je zajec ogrel, spet oživel in se začel gibati.

»Kaj pa je to? Ali je zajec živ?« si je mislila ženska, ko je čutila, da se pod pazduho nekaj giblje. Vzela je zajca in hotela robec razvezati. Takrat pa brrr! — skoči zajec z robcem in denarjem vred ter zbeži.

Tako je ženska prišla ob denar. Zajec pa še danes živi, če ga ni že kdo ustrelil.