Veselo je skakljala veverica po drevju in skočila tudi na drevo, pod katerim je imela lisica luknjo. Lisica, ki je sedela ravno pred vhodom svojega stanovanja jo prijazno pozdravi in se prične pogovarjati z njo. Željna, da bi jo dobila v svojo pest, ji reče:

»Ali se nič ne bojiš, da bi prišel lovec in te ustrelil, ko tako brezskrbno skačeš po drevju? Ravnokar se vračam z lova in sem na poti videla moža s puško in psom. Močno sem se prestrašila in tekla domov, kolikor je bilo v moji moči. Pridi k meni v votlino, da te ne doleti nemila usoda .«Vtem pride lovec s psom jazbečarjem. Lisica se brž skrije v svojo luknjo, veverica se pa pritisne k deblu, da bi skrita opazovala, kaj se bo zgodilo.

Pes šine v luknjo in kmalu prižene iz nje lisico, ki jo lovec ustreli.

Ko se veverica spet čuti varno, si misli:

»Tu imaš! Meni si kopala jamo, zdaj pa si sama padla vanjo.«