Nekoč sta živela skupaj na seniku maček in kokoš. Prav srečna in zadovoljna sta bila.

Nekega dne je priskakala miška na senik. Maček jo je takoj zagledal in se pognal vanjo.

Kokošje prestrašeno zakokodakala in gledala, kaj se bo zgodilo. Maček je bil na vso moč ošaben, ker je ujel miško. Malo časa se je igral z njo, potem pa ji je zavil vrat in jo pohrustal.

Vstopil se je pred kokoš in rekel:

»Ali znaš ti loviti miši?«

»Ne, tega pa ne znam,« je odgovorila kokoš.

Čez nekaj časa pa je kokoš znesla jajce. Obrnila se je k mačku in ga vprašala:

»Poslušaj, muc, ali znaš ti znesti jajce?«

»Ne, tega ne znam,« je moral priznati maček.

»Potem sem jaz vsekakor modrejša in bolj koristna kot ti! Ti znaš loviti miši, a jih potem sam poješ. Jaz pa nesem jajca, kijih ljudje jedo. Ti rediš samega sebe, jaz pa da jem jajca mojemu gospodarju in ga redim.«

Maček je ob teh besedah molčal. Na tihem je moral priznati, da ima kokoš prav.