Živel je ubog, toda pameten deček, ki je sklenil iti na ladjo in se odpeljati po morju v daljne dežele, da bi tam poskusil svojo srečo. S seboj ni vzel ničesar, ker ničesar ni imel. Edinega mačka, ki gaje prav rad imel, ni hotel pustiti drugim ljudem; njega je vzel s seboj na ladjo.

Ko je bila ladja že zelo daleč daleč na odprtem morju, se vzdigne velik vihar in vrže razbito ladjo in vse ljudi na suho. Prebivalci tiste dežele jih polove, zvežejo in ženejo pred svojega kralja. Med ujetniki je bil tudi deček z mačkom.

Ko pridejo pred kralja, jih ta prične spraševati. Med izpraševanjem pa je prišlo iz sto in sto lukenj vse polno miši in podgan, ki se niso prav nič bale. Tako so bile predrzne, da so celo kralja nadlegovale. Nalašč za to postavljeni služabniki so jih morali poditi in pobijati.

Deček to vidi in izpod pazduhe izpusti mačka, ki gaje že komaj krotil. Maček skoči med miši, grize in davi, da je groza; miši in pod¬gane cvilijo in iščejo svoje luknje. V nekaj trenutkih je bilo vse mirno.

Kralj z začudenjem gleda to majhno žival, ki je tako hitro ustrahovala njegove nadležne sovražnike, ki jih vsi njegovi služabniki niso mogli ukrotiti. Kralj gladi in objema zdaj mačka, zdaj dečka in oba sta morala ostati pri njem. Deček je bil kraljev ljubljenec, pozneje pa je prišel do velikih časti in do bogastva, saj je postal prvi kraljevi svetovalec. Pa tudi mačku se je dobro godilo; pri vseh je bil v velikih časteh. Ko je minilo več let, se je mladi mož vrnil v svojo domovino z vsem bogastvom, ki mu ga je bil pridobil maček. Postal je velik trgovec in kmalu je zaslovelo njegovo ime v trgovskem svetu. Njemu, kakor tudi njegovim otrokom in vnukom pa je ostal pridevek: Maček.