Prijeten vonj po medu je dražil medveda kosmatinca, ko je prihlačal iz gozda v bližino čebelnjaka. Vse bliže in bliže se je pomikal k čebelnjaku, dokler ni nazadnje obstal pred njim in se pri žrelu pričel gostiti s sladko strdjo. Tedaj pa je pribrenčala čebela iz panja in pičila medveda v jezik. Godrnjavcu je pričel jezik otekati in žeje mislil, da bo zaradi sladke strdi skoraj po njem.

Bolečina na jeziku pa je kmalu pojenjala in kosmatinec je hitro pozabil nanjo. Ni pa pozabil sladke strdi. Lepega dne se je spomnil in se spet priplazil k čebelnjaku, da bi se posladkal. Toda čebele ga niso pozabile. Cel roj se je zakadil vanj in ga pričel pikati v oči, da je naposled oslepel.

Sladka strd ni vselej sladka.