Pribrenčala je muha in sedla volu na rog. Potem pa se je nagnila in volu zašepetala na uho: »Ljubi volek, če sem ti pretežka, kar povej in bom takoj odletela.«

»Delaj, kar in kolikor te je volja,« ji je odvrnil vol, »jaz tebe sploh ne čutim in ne vem zate.«

Vol je ves dan pridno oral, muha pa je sedela na njegovem rogu in ga od časa do časa celo priganjala k delu. Zvečer se je vol vrnil domov, seveda z muho na rogu. Ko je muha prišla med svoje tovarišice, so jo vprašale, kje je bila ves dan in kaj je počela. Muha pa jim je odgovorila:

»Danes je bilo zelo težko; veliko njivo smo zorali.«