Nekega ovna je bila mati narava obdarila s posebno močjo. Noben njegovih tovarišev mu ni bil kos, vsakega je premagal s svojimi rogovi in s svojim močnim čelom. Toda nespametni oven se je prevzel in začel misliti, da je nepremagljiv; zato je v svoji neumnosti pozval bika na dvoboj.

Nastavila sta se, se naskočila ter trčila skupaj. Na pol nezavesten in z razbito glavo se je zgrudil oven na tla, njegov nasprotnik pa je zmagovit odšel.

Dolgo je ležal oven v nezavesti kakor mrtev in ko se je nazadnje prebudil iz te omotice, je ravno prišel mimo eden njegovih tovarišev. Ko je videl na tleh ležečega junaka, gaje vprašal: »Kaj pa ti tukaj delaš?«

»Samega sebe spoznavam!« je ponižno odgovoril oven korenjak.