»Kakšen je ta pav!« je dejala kokoš petelinu. »Sama slavohlepnost gaje; glejte ga, kako se šopiri po belem dvorišču.«

»Ej, botrca,« jo je ravsnil petelin, »tudi ti nisi nič boljša. Kdo se bolj hvalisa kot ti, kadar zneseš gospodinji kakšno drobno jajce? In še mene prosiš, da bi ti pomagal razširjati tvojo slavo.«

»Taka hinavka pa vendarle nisem kot naša muca. Tako se hinavsko dela, kadar jo vidi gospodinja, kadar je pa ni, pa krade klobase.«

»Ej, botrca, tudi ti nisi nič boljša. Kadar vodo piješ, vedno pogleduješ proti nebu, kot da se zahvaljuješ bogu, pa to vse, da te druge kokoši vidijo in občudujejo ...«

Jezna je šla kokoš izpred petelina, ki ji je resnico povedal v obraz.