Prepelica je imela gnezdo v prosu, ki je bilo skoraj že zrelo. Zato se je zelo bala, da bi ljudje ne želi prosa prej, preden bodo prepeličice lahko bežale. Kadar jim je šla po hrano, jim je vselej velela, naj dobro pazijo, in če bodo kaj slišale, da ji vse povedo, ko se vrne.

Ko mati odleti, zagledajo prepeličice gospodinjo te njive, ki je bila

prišla s hčerko pogledat, ali je proso zrelo. Rekla je: »Vidim, da je proso dozorelo. Zatorej, hčerka, pojdi k sosedam in prijateljicam ter jih prosi, naj pridejo jutri pomagat žeti proso.«

Ko stara prepelica prileti h gnezdu, vztrepetajo vse prepeličice in ji pripovedujejo, kaj so slišale. Hkrati jo prosijo, naj hitro zbeže, da bi jih ljudje ne polovili. Mati prepelica pa jim mirno odgovori: »Bodite brez skrbi! Če misli čakati gospodinja na pomoč svoje sosede in prijateljice, bo jutri proso še stalo.«

Drugi dan prepelica spet odide iskat hrano lačnim otrokom in jim naroči, naj dobro poslušajo kot včeraj. Spet pride gospodinja s hčerko, postoji in čaka na sosede, po katere je bila poslala. Sonce je pripekalo že vroče, a proso še ni bilo požeto, ker nihče ni prišel pomagat.

»Naše sosede in prijateljice,« reče gospodinja hčerki, »niso vredne tega imena. Zatorej pojdi in poprosi tete in sestrične, naj pridejo, da jutri požanjemo zrelo proso.«

Ko se stara prepelica vrne, ji prepeličice pripovedujejo z velikim strahom, kaj so slišale, in spet silijo iz gnezda.

»Dragi moji otročiči,« jih potolaži mati prepelica, »če je samo to, se ne bojte! Tetke in sestrične rade govore o svojih zaslugah, a redko kdaj kaj store. Jutri pa mi spet dobro pazite!«

Naslednji dan prideta gospodinja in hči, a o tetah in sestričnah ni duha ne sluha. Ko gospodinja vidi, da sorodniki niso nič boljši od prijateljic, reče svoji hčerki: »Prinesi dva ostra srpa, da sami požanjeva proso !«

Hči gre po srpa, vtem pa prileti prepelica v gnezdo. Ko prepeličice povedo, kaj so slišale, reče prestrašena: »Otročiči, zdaj pa urno bežimo! Kadar ima kdo namen sam delo opraviti, potem gre naglo od rok.«

Prepelica je z družino odšla, do večera pa je bilo tudi proso po¬žeto.