Že v davnih časih je človek divjega psa udomačil tako, da ga je privezal na verigo in ga tako dolgo tepel, dokler ga ni ukrotil. Na verigo priklenjeni pes pa je žalostno bevskal vse dni in noči ter si nenehno lizal rane, ki mu jih je bil prizadejal njegov gospodar. Lizal pa je tudi verigo, lizal in lizal, misleč, dajo bo z lizanjem izrabil ter se je osvobodil.

In ker so psi, priklenjeni na verige, skozi dolga stoletja lizali verige, pa jih ližejo še dandanašnji, jim je zrasel dolg jezik, ki ga mole iz gobca, kadar so žejni in kadar se na lovu pode za divjimi zajci.