Neka mati je imela dva sinova in hčerko. Sina gresta nekega dne na polje orat in naročita materi, naj jima sestra prinese obed na polje. Tako je tudi storila.

Sestra nese obed mimo velike vode. Na obrežju te vode pa se je vrtelo veliko kolo. Naenkrat se kolo ustavi in velik, kosmat mož se ji prikaže. Prime jo okoli pasu in jo zavleče v svoj podvodni grad.

Brata sta se še zmerom zanašala, da jima sestra prinese obed, čeravno je bilo poldne že davno minilo. Ker pa obeda le nihče ne prinese, se odpravita domov in vprašata mater, zakaj sestra ni prinesla obeda. Mati se prestraši in pošlje starejšega sina za njo, zakaj pri vodnem kolesu se je že večkrat kaj hudega pripetilo.

Ko mladenič pride do tistega kolesa na obrežju reke, udari po njem. Kolo se hipoma ustavi, a pred njim se prikaže povodni mož. Brat ga prosi za sestro. Povodni mož ga vzame s seboj v stekleni grad ter postavi predenj kolač bronca in bokal žvepla, rekoč:

164

»Če to poješ in popiješ, dobiš sestro nazaj; če pa ne — te vržem, da se v proso razletiš.«

Brat ne more ne jesti ne piti. Povodni mož ga res vrže tako, da se v proso razleti, sestri pa veli, naj to proso pobere in hrani, če hoče imeti spomin na starejšega brata.

Ker tega toliko časa ni domov, pošlje mati mlajšega sina za njim. Tudi ta pride do tistega kolesa, ki se mahoma ustavi, ko udari po njem. Nato se prikaže povodni mož in ga vzame s seboj pod vodo. Tam mu pokaže dva kolača bronca in bokal žvepla ter mu zažuga, da ga bo zdrobil v prah, če vsega ne poje in popije. Ker tega ne more storiti, stori povodni mož, kar mu je zažugal. Njegova sestra — jetnica povodnega moža — pomete prah in ga hrani kot spomin na svojega mlajšega brata.

Mater presune silna žalost, ker ni nobenega njenih otrok nazaj. Zato si neprenehoma želi, da bi dobila še enega sina. To se zgodi. Ko njen tretji sin doraste, vpraša mater, zakaj je vedno tako žalostna. Njemu se je namreč sanjalo, da je imel dva brata in eno sestro, ki pa je vse povodni mož ugrabil. Mati mu tega ni hotela povedati. Da bi mu mati povedala resnico, si izmisli najmlajši sin zvijačo ter reče materi, da se mu je sanjalo o denarjih, ki so skriti pod vogalom hiše. Tja pelje mater, privzdigne vogal in reče materi, naj seže pod vogal po denarje. Ko mati seže z roko po denarju, spusti sin hišni vogal na materino roko in jo tako primora, da mu pove vse od konca do kraja.

Zdaj gre najmlajši brat iskat svoja starejša brata in sestro. Ko pride do tistega kolesa, udari tako silno po njem, da se razleti v male kosce. Povodni mož pride ves prestrašen izpod vode ter ga vpraša, kaj bi rad. Ko izve, da bi rad imel brata in sestro nazaj, ga pelje povodni mož v stekleni grad. Tam mu pokaže tri kolače bronca in dva bokala žvepla, kar mladenič

165

mahoma poje in popije. Zdaj se gresta metat, a povodni mož je bil slabši in mlajši brat ga stisne v kot tako trdo, da mu da v hipu brata in sestro nazaj. Ker pa ga najmlajši brat še ni hotel izpustiti, mu še obljubi, da odslej ne stori nikdar več kaj takega.

Zato tudi ni več slišati o povodnem možu, da bi koga ugrabil ali da bi kje razsajal.