Peterček je živel v majhni vasici na obrobju mesta.Ni imel ne bratcev, ne sestric. Živel je sam z mamico, ker mu je očka umrl, ko je bil še čisto majhen deček, zato je največ časa preživel z mamico, ki pa je bila velikokrat zdoma, saj je morala veliko delati, da sta lahko s Peterčkom preživela.Ni imel veliko igrač, saj ni bilo denarja.

Večkrat je sredi belega dne sanjal, kako bi bilo lepo, če bi imel toliko avtomobilčkov in igrač kot jih imajo drugi otroci.Najbolj si je želel vožnje z velikim avtomobilom, ki ga je srečeval na poti v šolo.Oj, kako si je želel, da bi se sanje uresničile, vsaj za kakšen dan, da bi lahko videl kako živijo tisti otroci, ki imajo vsega zadosti in oba starša.

Nekega dne ,ko je odhajal iz šole zagleda ob gozdičku štorkljo, ki je stokala od bolečin.Previdno se ji približa in vpraša:"Kaj ti je štorklja, zakaj jokaš?"

Štorklja odgovori:"Ranjena sem, zato ne morem poleteti do dimnika, kjer me čakajo majhne štorklice, da jim prinesem hrano." Joj, kako morajo biti lačne, vsa nesrečna reče štorklja.

Peterčku se zasmili v dno duše, zato jo vpraša:"Kaj naj storim, da te odrešim muk in ti pomagam, da boš lahko vzletela?"

Štorklja ga vsa srečna pogleda in reče:"Preljubi Peterček, zame obstaja zdravilo, ki raste daleč proč pri potoku. To je travica, ki raste samo tam in nikjer drugje. Ko jo bom pojedla, bom ozdravela in poletela do mojih štorkljic.

Peterček veselo vzklikne:" Takoj bom odhitel do potoka in ti prinesel kar želiš."

Štorklja ga hvaležno pogleda in reče:"Če boš to storil zame, ti izpolnim vse tisto kar si želiš. Odnesla te bom v kraje kamor boš želel, videl boš lahko pol sveta, samo da ozdravim."

Peterček se samo nasmehne in odhiti proti potoku, da nabere zdravilo za štorkljo.Ko se je vrnil je videl, da štorkljo vse bolj boli, zato ji je hitro dal zdravilo in počakal, da ga je pojedla.

Sedel je zraven nje in čez kakšno uro je štorklja počasi vstala na nogi in poskušala poleteti.Po kratkem času ji je uspelo.Predno je odletela je rekla Peterčku:"Dragi moj, nikoli te ne bom pozabila in ti čimprej izpolnila tvoje želje."

"Ni potrebno, odvrne Peterček, ni potrebno." Saj imam vse kar potrebujem, to si mi danes ti pokazala s svojo skrbnostjo in ljubeznijo do majnih štorkljic.Danes sem spoznal kaj imam.

Mamico takšno kot si ti, skrbno in polno ljubezni.To je vse kar si želim.Od danes naprej si ne bom več želel dragih igračk in stvari, saj je bolj pomembno, da imam mamico, ki me ima rada.

Štorklja se nasmehne in odleti. Nekaj časa je gledal za njo, potem pa pohitel proti domu.Ko je videl mamico, ki ga je vsa zaskrbljena čakala pred hišo, je poletel v njen objem.

"  Kaj ti je Peterček?"vsa presenečena vpraša mamica.

" Nič mami, nič, le to bi ti rad povedal, da te imam neskončno rad. Ko je to rekel, je pogledal v nebo, ki ga bo vedno spominjalo na štorkljo, ki mu je pokazala, kaj je najpomembnejše.

Mamina ljubezen.