Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Pozdravljeni, ko me sin, ki je star 10.let ne uboga, znorim in sem zelo žaljiva. Celo čutim olajšanje, ko sem žaljiva do njega. Mi lahko prosim poveste zakaj gre, anmreč tak odnos nikamor ne pelje. Sin je trmast in agresiven, ajz pa kričim in sem brez moči. Kaj dejansko se dogaja z menoj, da me sinova neposlušnost tako iztiri? Zakaj mislim, da bi em moral ubogati, drugače pa znorim? Ali je to povezano z mojo preteklostjo? Doma me niso žalili in tudi kričali niso name, so pa me morda ignorirali na fin ančin in sem se zdela amteri neprimerno živahna, vendar je le odkimavala in se morda vedla pasivno -ignorantsko. Mislim, da sem tako jezna, ker me sin ne uboga, ker čutim njegovo vedenje kot prezir? Kako popraviti moj odnos in preprečiti, da prezir ne bi bil tako boleč? Včasih se mi zdi, da tudi mož, ki nikoli ne pove, uživa, ko se mi sin upira in tako še bolj znorim, ker čutim da mož potihem uživa, ko ne obvelja moja. Tega sicer nikoli ne prizna. Ali pa je sinovo zahtevno vedenje včasih tako grozno zame tudi zato, ker me porine v kot in zame ne ostane prostora? Ne vem..vem le, da tako ne morem več nadaljevati. Vpitje je zame zelo naporno in škodljivo za vse. S čem se ne smem srečati, ko tako vpijem, česa me je strah? lp zmedena mati
Spoštovana mama, dobro se zavedate svojega problema, ki ga tudi priznavate. Vaši izbruhi jeze so gotovo povezani z različnimi dejavniki, ki jih tudi omenjate v vprašanju. Vendar pa ti dejavniki ne morejo biti izgovor za to, da se nič ne spremeni. Ena pot iz situacije je gotovo ta, da se zavestno odločite, da boste poiskali drugačno pot do sina in na tem začeli delati. Da ne boste reagirali na vsako njegovo vedenje z jezo. Vprašanja, ki si jih postavljate, so globoka in pomembna za lastno samorefleksijo - "s čim se ne smete srečati, ko vpijete, česa vas je strah". Koliko vas je strah se soočiti z možem? Kolikšna je njegova vloga pri vsem tem? In tudi koliko vi dovolite desetletniku, da vas stisne v kot? Če sami ne boste našli poti do sina, predvsem pa do sebe, vam predlagam, da se obrnete na kakšnega terapevta, ki vam bo morda že v samo enem pogovoru pomagal poiskati pot iz stiske. Lahko me tudi kontaktirate na natasa@stik.si
Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in
osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi
vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko
zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena
tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na
določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
