Vem, da se vam zdi še majhna in živa groza vas je, da mora "vaša mala deklica" že kar v šolo. A v zakonu je določeno, da se vpišejo vsi otroci istega letnika. Ni vedno niti nujno, da ima tisti, ki se všola s še nedopolnjenimi šestimi leti več težav kot tisti, ki je že januarja dopolnil šest let.

Kaj bi za vašo deklico pomenilo to, da bi ostala v vrtcu in bila eno leto najstarejša? Da ne bi imela starejšega in naprednejšega vzornika? Se eno leto kasneje v prvem razredu zaradi odloga ne bo morebiti dolgočasila?

Česa se bojite? V čem bi jo prikrajšali? Življenje se ne konča z vstopom v šolo, niti otroštvo. Ob vaši podpori in kvalitetnem preživljanju prostega časa, ga bo lahko gojila še dolga leta. Otrok prestopi v nov svet in nadaljuje svojo pot v njem – kompliciramo odrasli. 

Deklica svoje odločitve glede všolanja spreminja najverjetneje zato, ker čuti, da ste vi ambivalentni in neodločeni. Od nje ne morete pričakovati niti zahtevati odgovora. Odločitev sprejmejo starši. 

Otrok je pripravljen na šolo, ko je socialno zrel. To pomeni, da skrbi za svojo lastnino, opravi sam na stranišču, se oblači in slači, sledi navodilom odrasle osebe. O odloženem všolanju realno razmišljamo pri otrocih, ki zelo občutno zamujajo v socialnem razvoju (skrb zase, za higieno, prilagojenost skupini, vedenjski odkloni …) ali počasneje dosegajo razvojne mejnike zaradi posebnosti v razvoju (bolezni, posebne potrebe). Kadar ni objektivnih razlogov v razvoju otroka, se za odlog šolanja ne odločamo zgolj na podlagi datuma rojstva in osebne želje staršev. Otroštvo vaše deklice se v šoli ne bo končalo. 

Verjamem, da bi vam s pogovorom lahko pomagala tudi svetovalna delavka na šoli, kamor jo boste vpisali.