Spoštovani! Na trenutno diagnozo vašega otroka (hiperkinetični sindrom) je lahko vplivalo več faktorjev. Za omenjeni sindrom namreč še vedno ne obstaja čisto natančna razlaga. Je pa možnih več vzrokov in povezanost le teh med seboj. Vzroki, ki bi lahko vplivali na razvoj hiperkinetičnega sindroma so: neravnovesje nevrotransmiterjev v možganih –dopamin (prenašanje živčnih impulzov), težave v času nosečnosti in med porodom, družinsko pogojene težave v obdobju otroštva ter genetski dejavniki. Torej je možnih vzrokov za razvoj hiperkinetičnega razvoja kar nekaj. Glede na opis, ki ste ga navedli o svojem sinu,bi se verjetno s pediatrinjo strinjala, čeprav je to težko reči, glede na to, da otroka ne poznam in ga nisem nikoli videla. Zelo pogosto je, da se pri otrocih s hiperkinetičnim sindromom in njegovo simptomatko, skriva hipotonost (nižji mišični tonus), kar še dodatno otežuje stanje. Otroci z omenjenim sindromom so res zelo nemirni, ves čas v gibanju, ne znajo se umiriti. Zelo pomembno za vas je, da veste kako s takim otrokom ravnati. Potrebno je veliko potrpežljivosti in vaše lastne samokontrole. Tak otrok še bolj potrebuje red. Če se loti ene zadeve naj to tudi dokonča in ne začenja novih stvari preden zaključi začeto. Pri tem je ključna vaša vloga, da mu pri tem pomagate. Dajajte mu preprosta in kratka navodila in se držite zahtevanega. Ne dovolite mu da vedno znova pušča stvari nedokončane. Npr.: povejte mu, da mora najprej pospraviti kocke, potem lahko vzame avtomobilček. Vztrajajte dokler tega res ne naredi, ne smete popustiti. Lahko mu pomagate pri pospravljanju kock in jih med pospravljanjem skupaj štejta. Ko pospravi lahko vzame avtomobilček. Ravno tako pri oblačenju, vztrajajte in mu dajte preprosta navodila. Npr.: obleči pulover, in mu pri tem lahko pomagate tako da štejeta koliko rok je za v rokav ali koliko prstov gre skozi rokav in podobno. Ko obleče pulover mu dajte naslednje navodilo, naj obuje čevlje in zopet preštejeta ena noga, en čevelj, druga noga, drug čevelj. Sledi naj naslednje navodilo. Poskusita na tak način, preveč navodil na enkrat mu verjetno predstavlja zmešnjavo, ki ne ve kako bi se je lotil. Tudi pri hranjenju vztrajajte, da sedi za mizo. Na začetku bo težko, ker je navajen na svoj način. Če boste vztrajali vama bo uspelo. Najprej naj se usedita za mizo, oba, nato poskusita lepo in mirno začeti z obrokom. Tudi, če bo odhajal od mize, ne hodite za njim in mu ne dajajte hrane drugje kot sede za mizo. Vsakič, ko odide od mize zahtevajte da se usede nazaj, ker drugače ne bo dobil za jest. Tudi, če na začetku nekajkrat ne bo jedel, verjetno zaradi tega ne bo imel težav, kajti le tako boste dosegli red za mizo. Morate pa biti vztrajni in zahtevati od njega določene stvari, ker drugače ne bosta nikamor prišla. Predvsem pa so pomembna preprosta in kratka navodila. Upam, da vama bo uspelo in da čim prej prideta na vrsto v razvojni ambulanti.