Vsak otrok je edinstven in se razvija v svojem lastnem tempu. Mejniki razvoja se nanašajo na povprečno starost, ko večina otrok že obvladuje določene veščine. Nekateri otroci osvojijo te veščine šele, ko dosežejo zgornjo mejo razvoja, zato dejstvo, da otrok nima osvojene ene od navedenih veščin, še ne pomeni, da je njegov razvoj poslušanja in govora podpovprečen. Logopedi- surdisti opazujemo različna področja komunikacije, ki so v začetni fazi otrokovega govora zelo pomembni, npr. način igre, geste, kretnje, otrokovo interakcijo z odraslo osebo, razumevanje...Igra je pomembna indikacija kognitivnega razvoja oz. nastanka simboličnih sposobnosti, pomembnih za jezikovni razvoj. Če se vedenje vašega otroka pomembno razlikuje od vedenja, ki je opisano v nadaljevanju, obiščite specialista za govor, logopeda. Zaostanki v govoru in jeziku se lahko pojavijo tudi zaradi slabšega sluha, razvojnih zaostankov, specifičnih jezikovnih primanjkljajev, zakasnelega govorno-jezikovnega razvoja. Razvoj govora pri dveh do treh letih: poimenuje večino stvari in pojmov iz svojega okolja, uporablja povedi z 2 ali 3 besedami (ne sok, še pil/a bom) in postavlja vprašanja (kje mami? kaj to?), govor je večinoma razumljiv znanemu krogu poslušalcev, pogosto imenuje predmete, ki jih želi ali je pozoren na njih, ko jih omenjamo.