|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Ali so dioxini tudi v naši hrani?

bodieko, www.bodieko.si, 6.1.2011
Po uradnih podatkih živil okuženih z dioxinom z nemškega trga ni na voljo v Sloveniji.

image
/11



Kot lahko izluščimo iz informacij namenjenim javnosti, je že v prvi polovici decembra 2010 nemško podjetje, ki proizvaja rastlinsko krmo za prašičerejo in rejo perutnine (meso in jajca), sporočil inšpekcijskim organom, da določena količina krme vsebuje prekomerno količino dioxina.

 

Kot so po tem obvestilu ugotovili, izvira dioksin iz dodatka k tej krmi. Hkrati so inšpektorati različnih nemških dežel sledili različnim potem uporabe te krme do rejcev perutnine, jajc in prašičev. Izkazalo se je, da je bila v več primerih uporabljena z dioxinom okužena krma in zato so zaprli večje število farm.

 

Testiranje mesa in jajc še ni zaključeno, znan pa tudi še ni podatek, ali je bila ta krma distribuirana še v katero drugo državo članico EU. Po podatkih RASFF (hitri sistem obveščanja o nevarnih živilih in krmi EU) in inšpekcijskih služb v Sloveniji, je trenutno problem omejen le na Nemčijo.

 

Kaj so dioxini?

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. V naravi dioksini zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters). V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

 

V zadnjih dneh je zaradi italijanske mozzarele ponovno več govora o dioxinih. Kaj so dioxini, kako pridejo v prehransko verigo in kaj lahko storimo sami?

 

Dioxini so proizvodi onesnaževanja okolja. Nastajajo pri izogrevanju oziroma sežiganju organskih snovi, tako v industriji, kot tudi v naravi (pri požarih, vulkanski dejavnosti), zgorevanju dizelskega goriva in kurilnega olja, v manjši meri bencina, lesa, zgorevanje smeti in premoga. Manjše količine nastajajo tudi priproizvodnji papirja, ki uporablja klor (danes je tega vedno manj), pri proizvodnji pesticidov in drugih kemikalij. Po kemični nesreči v tovarnu v Sevesu, industrija danes uporablja vse več čistejše tehnologije, tako, da je vse manj izpustov dioxinov v naravo iz industrijskih obratov.

 

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. Podobne kemične snovi, ravno tako nevarne za zdravje in okolje so še furani (poliklorodibenzofurani) in PCB-ji. V naravi tako dioksini kot tudi furani in PCBji zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters).

 

V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

 

Vsebnost dioxinov in furanov v hrani je potrebno redno nadzorovati, ker se jim ne moremo popolnoma izogniti. Določene so navišjee dovoljene vsebnosti za živila, WHO pa je določil tudi največje dnevne in letne tolerance vnosa dioksinov z živili.


Kaj lahko storimo sami za manjši vnos dioxina v telo?

 

  • Uživajmo živila z nižjo vsebnostjo maščob.
  • Jejmo več zelenjave in sadja.
  • Živila kuhajmo, dušimo v lastnem soku ali pari.
  • Izogibajmo se cvrtju.
  • Preprečimo nenadzorovano kurjenje odpadkov, tudi na vrtu.
  • Zmanjšujmo kurjenje lesa in premoga.
  • Pri živilih, ki so pakirana v embalažo iz papirja, poiščimo oznako, da je le-ta primerna za shranjevanje živil (znak vilica in kozarec).
  • Uporabljajmo papirne izdelke (robčki, plenice,ipd), ki niso beljene s klorom.
  • Izogibajmo se gojenju sadja in zelenjave v bližini prometnic (vsaj 100m od prometnih poti) in industrijskih središč.

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Na BIO kmetiji je lepo!
Ringarajevci smo se s HiPP-om odpravili na potep na Bio kmetijo Ljubica. Preberite si in poglejte video, kako smo užival...
4
Avtizem naš vsakdanji
Vsakdanja zgodba … Dogaja se v različnih niansah tudi po Sloveniji in po najnovejših podatkih o pogostosti pojava avtize...
3
Razglednice: Vrtec Veržej
Vrtec Veržej, vzgojiteljici Mateja Fras in Mateja MajeričOtroci iz skupine malčkov vrtca Veržej smo praznovali praznik j...
3
10 eko družinskih nasvetov
Predstavljamo vam nekaj preprostih, vendar pomembnih napotkov iz vsakdanjega življenja, ki bi jih morali upoštevati vsi.
2



Polnozrnat ploščat kruh po indijsko NAAN
photo
Naan, beseda za ploščat kruh, originalno izhaja iz Irana, kjer pomeni kakršenkoli kruh. Severnoazijski pomeni te besede ...
Zapri vodo, uporabi lonček!
V Sloveniji lahko vsako leto prihranimo do 14 milijard litrov vode. In to samo ob ščetkanju zob!




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?