/11 /11

Česen med drugim vsebuje eterično, hlapljivo olje z alinom, sestavino, ki se z rezanjem ali mečkanjem razgradi v alicin (žveplova spojina), ki česnu daje specifičen vonj, obenem pa vpliva na razgradnjo maščob in deluje protibakterijsko. Med sestavine česna štejemo tudi vitamine A, B1, B2 in C, številne minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, fosfor in drugi.

Zdravilni učinki česna

Česen vsebuje veliko antioksidantov, ki ščitijo organizem pred uničujočim delovanjem prostih radikalov, ki poenostavljeno povedano spreminjajo zdrave celice v bolne in povzročajo različna kancerogena obolenja. Raziskave so pokazale, da vsakodnevno uživanje česna (svežega ali toplotno obdelanega) lahko zmanjša pojav raka na črevesju za 75 %, na želodcu pa za 50 %, uničeval pa naj bi tudi tumorske celice levkemije.

Redno uživanje svežega česna ima lahko zelo pozitiven učinek na kri in krvne žile:

Znižuje visoki holesterol v krvi. Raziskave kažejo, da že polovica stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Snovi, ki jih vsebuje, še posebej alicin, uspešno razgrajujejo škodljivo maščobo, ki se kopiči na stenah arterij. Redna prisotnost česna na jedilniku torej lahko prepreči pojav ateroskleroze (poapnenje žil).

Znižuje povišan krvni pritisk, ker kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Česen se tako uporablja pri zdravljenju hipertenzije (povišan krvni tlak).

Preprečuje krvne strdke. Česen lahko redči kri, kar lahko prepreči ali zmanjša težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Lahko lajša občasne bolečine, ki so posledica zamašenih ali zožanih arterij v nogah.

Je naravni antibiotik in antiseptik. Pomaga v boju proti streptokoknim bakterijam, proti salmonelam, ki povzročajo tifus (črevesna bolezen), E-coli bakterije, stafilokokom. Zavira tudi različne viruse (pomaga proti prehladu) in razvoj glivic. Pozitivno vpliva na imunološki sistem, saj povečuje odpornost proti raznim infekcijam.

Pripomore k ravnotežju črevesne flore. Alicin, ki ga česev vsebuje, uničuje razne črevesne bakterije. V črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij. Tako delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in da bi se škodljive sestavine absorbirale v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Pomlajuje možgane in imunski sistem. Česen lahko pomaga preprečevati in zmanjševati učinke Alzheimerjeve bolezni (demenca). Najnovejše raziskave na živalih Japonskem so pokazale, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej funkcije, ki slabijo s staranjem.

Zavira splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice. Česen tako velja za napoj mladosti, saj ščiti telo pred učinki staranja.

Priporočene dnevne količine

Z namenom preprečitve bolezni, krepitve imunskega sistema in upočasnjevanje staranja organizma se priporoča vsakodnevno uživanje svežega česna (s toplotno obdelavo v procesu kuhanja se zdravilna vrednost česna močno zmanjša), ali farmacevtskih preparatov na bazi olj, praha ali ekstraktov.

Strokovnjaki priporočajo dnevno količino od 2 do 5 g svežega česna, 0,4 g do 1,2 g česna v prahu, 2 mg do 5 mg česnovega olja, ali 300 mg do 1000 mg česnovega ekstrakta.

Dobro je vedeti

Pri uživanju svežega česna je pomembno poudariti, da se alicin tvori šele po mehanski obdelavi, torej šele, ko se česen naseklja oziroma zmečka.

Njegove slabosti so ob zmerni uporabi omejene le na neprijeten zadah iz ust in deloma tudi kože (znoj), ki je posledica razpada žveplovih spojin v eteričnem olju. Eterična olja, vključno z alicinom, so topna v vodi in alkoholu, zelo hitro se absorbirajo iz prebavil ter razmeroma hitro po užitju preidejo v znoj, urin in izdihani zrak. Prav zaradi tega je vonj po česnu še dolgo po užitju navzoč v neposrednem okolju.

Neprijeten vonj česna (za katerega je »kriv« alicin) se lahko ublaži z uživanjem svežih listov peteršilja, mete, jabolka, mleka ali limone. Vonj lahko nevtralizirate tudi tako, da še neolupljen česen na hitro segrejete v mikrovalovki.