/11 /11

V tednih po lanskem božiču sem dobil nekaj pisem nesrečnih in jeznih staršev in starih staršev, nezadovoljnih s tem, kako se je odvijal sveti večer.

»Počutim se kot tepec, ker sem vnukom kupil darila. Vladal je kaos in nihče se ni niti zahvalil!«

»Tako si želimo, da bi se imeli lepo z otroki in moževo sestro, ampak na koncu smo imeli kaos in pretepanje.«

»Vnuki so razvajeni, staršem je pa vseeno. Otroci se utapljajo v darilih in so čisto nemogoči.«

»Na družinskem praznovanju je bilo šest odraslih in pet otrok. Po desetih minutah je že vladal kaos, otroci so kričali in povsod se je valjal ovojni papir. Ni bilo videti, da se kdorkoli česa veseli. Kaj lahko spremenimo za naslednji božič?«

Odgovor:

Vse družine in družbe imajo korist od pravil, ki ustvarijo dobro in spodbudno vzdušje. Narobe gre tam, kjer ni nobenih pravil. Enako narobe je, če je pravil preveč. Božič v postmoderni potrošniški družini ne more biti prijeten, če odrasli ne prevzamejo vodstva in ne določijo pravil igre, ki preprečujejo kaos, hkrati pa pomagajo, da se otroci naučijo osnovne vljudnosti in spodobnosti. To pa je seveda odvisno od posamezne družine in tega, kaj hočejo odrasli.

Za izhodišče sem vzel predpostavko, da želijo odrasli ustvariti družinsko tradicijo, namesto da bi doživljali kaos ali da bi otroci prevzeli vodstvo. Otroci s svojim truščem preprosto zapolnijo praznino, ki bi jo morali s tradicijo razdeljevanja daril zapolniti odrasli.

Preden smo živeli v potrošniški družbi obilja, so otroci za božič dobili nekaj, kar so potrebovali. Če je ostalo še kaj denarja, so morda dobili tudi kakšno igračko. Dandanes pa imam občutek, da mnogi starši in stari starši mislijo, da morajo otroci dobiti vse, kar si zaželijo in da prav tekmujejo med seboj, kdo bo dal dražje darilo. Drugače povedano – božična darila so postala statusni simbol za odrasle na račun otrok. Takšno obdarovanje pogosto postane neprijetno doživetje za vse vpletene. To velja tudi za odraslo nakupovanje gore božičnih daril, ki delno ali popolnoma zgrešijo svoj namen in postanejo samo predmet otrokovega kratkotrajnega zanimanja.

Kaj ni božič namenjen otrokom? Ja, vsaj tako pravijo v tistem delu krščanske tradicije, ki praznuje Jezusovo rojstvo. To pa pomeni praznovanje, ki je otrokom v veselje, ne srečanja, ki jih samo zbega, da postanejo slabe volje, podivjani, nedružabni in zahtevni, ker so odrasli iz narobe razumljene prijaznosti do otrok odstopili kot vodje.

Nekaj nasvetov

Naj zato določim nekaj načel in predlagam načrt igre za ta posebni večer.

• Otroški seznami želja so izraz njihovih želja in samo pomoč odraslim, če so brez idej. Želje niso ukaz, ki so ga odrasli dolžni upoštevati.
• Dobro darilo je tisto darilo, o katerem so odrasli razmislili in se odločili, da ga bodo otroku podarili – ker tako hočejo. To da darilu večjo vrednost kot pa cena sama.
• Dobiti darilo od drugega je privilegij, ne samoumevna pravica!
• Dajte najmanjšim in najmanj potrpežljivim otrokom kakšno darilo, npr. od božička, že čez dan. Ne spustite otrok k drevescu, ko je okrašeno in so darila že pod njim. Načrtujte praznično večerjo tako, da bodo tudi najmanjši otroci lahko vsaj še kakšni dve uri po njej pokonci. Eden od staršev naj z enim od otrok prižge lučke na drevescu, preden drugi pridejo v sobo.
• Prepevajte in plešite okoli drevesa, če to spada k vaši božični tradiciji. Ko vsi sedite s kavo in piškoti in čokolado na dosegu roke, lahko razdelite darila po naslednjih pravilih:

- Vzemite si čas. Vsak otrok naj pride na vrsto in poišče darilo, ki ni namenjeno njemu. To darilo naj da naslovniku. Ta naj ima dovolj časa, da ga odpre, se ga razveseli in se zahvali darovalcu (če je znan). Potem poiščite naslednje darilo. Tako nadaljujte, dokler niso vsa darila razdeljena, in vse zahvale izrečene.

- Zgled Sveti večer ni pravi trenutek za usmerjeno in odločno vzgojo. Dovolj je, da odrasli dajo dober zgled. Potem se bodo otroci že počasi naučili.

- Če je bilo vzdušje v družini doslej bolj kaotično kot tradicije polno, je pametno, če odrasli nova pravila predstavijo nekaj dni pred božičem. Nekateri otroci bodo sicer slabe volje, ampak to bo minilo, ko bodo preizkusili prednosti novega sistema.

Omenjeni nasveti in načela niso recept oz. predstavitev »pravilnega« načina praznovanja božiča, ampak predlog, ki ga lahko upoštevate, če lani niste bili zadovoljni s praznovanjem. Ni pa nobenega razloga, da bi spreminjali tradicijo, s katero ste vsi zadovoljni.

Vesel Božič!

»Otroški seznami želja niso ukaz, ki ga morajo odrasli upoštevati.«

Preberi še:

Obdarovanje kot pogovor o odnosu

NAGRADNA IGRA: Izbiramo najlepša novoletna voščila