Drage mamice in očki, kolikokrat vprašate svojega otroka, kako se je tisti dan imel v vrtcu in kaj vse so počeli? Jaz povprašam o tem starejšo deklico prav vsak dan, mlajša pa je še premajhna, da bi lahko razmišljala na »odrasel, poročevalski« način, ampak pride kmalu na vrsto čas, ko bom enako vprašanje postavljala tudi njej.

Naša Zoja ima že četrto vzgojiteljico v treh letih. Razlogi, zakaj je tako, so različni, ampak tako pač je. In povem vam – če naredim primerjavo, kar izvem od Zoje in kar so otroci delali v vrtcu pri štirih vzgojiteljicah, bi bili odgovori precej različni. Mapa z risbicami, ki jo je Zoja prinesla domov ob koncu šolskega leta, je bila vsako leto popolnoma drugačna. Enkrat debela in sistematično urejena, tematsko označena, opremljena z datumi itd., drugič pa je bila nametana, brez reda, takšna, s katero pravzaprav nisem točno vedela, kaj naj, pa tudi Zoje si ne predstavljam, da se bo kdaj z njo komu pohvalila.Trenutna vzgojiteljica se je dela lotila precej drugače. Zoja je v dveh mesecih prinesla domov izrezano bučo, izdelke iz gline in nakit, pred njihovo igralnico so nenehno razstavljene risbe in izdelki iz različnih materialov, imajo tematske dneve, učijo se o tujih državah in kulturah, drsajo itd.

Iz zaupnih virov sem izvedela, da izbor kadra, ki z našimi otroki preživi ogromno časa, poteka na precej nedosleden način. Ponekod izbira med kandidati ena sama oseba na podlagi poslanih prošenj, razgovor pa opravi v nekaj minutah. Spet drugje kader izbira tričlanska komisija. Glede načina izbora v prvem primeru lahko samo držimo pesti, da bi nam (in našim otrokom) bila sreča mila! 

In če se bo tudi vam zdelo, da otroci v vrtcu počnejo premalo, kar na dan z besedo! Pri nas se je izplačalo!