Kako naprej po ločitvi? (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Boleč spomin, še vedno me strese vsakič, ko se spomnim: večer, ko sva z možem najinima fantoma, starima devet in enajst let, rekla, da se ločujeva. Bilo je grozno - čisto opustošenje na njunih nedolžnih obrazih, solze, ko sta naju prosila, naj premisliva, nenehna vprašanja »zakaj?«, ko sta poskušala obdelati novico; vsaka sekunda je bila mučenje.

Ločitev ni nekaj, kar kdo načrtuje. Nihče ne hodi proti oltarju in razmišlja,

To se bo verjetno končalo. Ne, samozavestno izgovorite svoje obljube, se preselite v predmestje in napolnite svoj dom z majhnimi ljudmi, ko gradite svoje življenje proti večni sreči.

Potem se na videz od nikoder zakon konča. Vizija, ki ste jo imeli za svoje življenje - za svoje otroke - je sežgana.

Vsaj tako se je zgodilo pri meni.

V prvih dneh ločitve sem bila pretirano osredotočena na svoja otroka: Sta v redu? Se igrata? Zatirata jezo, depresijo ali tesnobo? Sta bila zaznamovana za vse življenje? Jima je ta ločitev nepopravljivo škodovala?

PREBERITE TUDI: Otrok in ločitev

Jaz nisem iz ločenega doma. Poznala sem le sliko popolne, nepoškodovane družine - ne tiste s skupnim starševstvom, plačilom preživnine ali kaj podobnega. Moja starša sta se poročila in ostala poročena. Ločitev je bila zame preprosto tuj pojem.

Toda tukaj sem bila - ločena.

Kmalu bo tri leta od tistega groznega pogovora, ki je spremenil potek življenja mojih otrok. Prijetno sem presenečena nad tem, kako dobro so se prilagodili. In ko poskušam najti dobro v dani situaciji, sem prisiljena, da se ne osredotočam na katastrofalne in negativne učinke, ki jih ima moja ločitev na moje otroke, temveč na to, kako jim ločitev dejansko dobro služi.

Niso več priča nezdravemu zakonu

Popolno razkritje: na videz je bil moj zakon videti v redu. Nismo nisva se prepirala - nobenega vpitja, nobenih omalovažujočih pripomb in še vedno sva spala v isti postelji -, vendar je bilo vseeno pomanjkljivo. Nisva komunicirala učinkovito, precej sva hodila vsak po svoje, ko sva bila skupaj doma, nisva upoštevala občutkov ali potreb drug drugega. Bilo je veliko več težav kot samo tiste, ki so obstajali v ozadju, a če gledam na odnos skozi oči svojih otrok, se zdaj zavedam, da to ni tisto, kar bi želela, da je vzor svojim otrokom.

Čeprav jim nisem nikoli razložila podrobnosti, ki so privedle do ločitve, se zavedajo, da se je končal, ker ni šlo za zdravo situacijo. Tega nisem nikoli želela, ne za njih in ne zase - toda ob koncu dneva vsaj vem, da ne odraščajo več ob takem odnosu in mislijo, da je to nekaj, k čemur bi morali stremeti. Zaslužijo si boljše.

Vidijo, da se je mogoče z nekom sporazumeti kljub nesoglasjem in preteklim bolečinam

Z nekdanjim možem nimava le prijateljskih odnosov; imava prijazne odnose. Skupaj sediva na bejzbolskih tekmah, se pogovarjava in odločava o pomembnih dogodkih v življenju najinih otrok in občasno celo izmenjava recepte. Moji otroci so bili pri starših svojih prijateljev priča nekaj težkim scenarijem, ko je šlo za ločitve - in na začetku so se bali svojega očeta in jaz bi doživela isto usodo: med seboj bi se streljala s strupenim besom, ko bi se borila za denar, otroke ali barvo neba.

PREBERITE TUDI: Ločitev staršev

Namesto tega sta otroka v zadnjih treh letih spoznala dva ne več poročena človeka - z zelo različnimi osebnostmi, ki se ne strinjata glede vsega -, a poskušata najti način, da se razumeta zaradi skupnega interesa: otrok. Ugotavljajo, da sva kljub preteklim bolečinam, prizadetemu egu in finančni zapletenosti uspela vzpostaviti partnerski odnos. Čeprav nisem bila ponosen na zvezo, ki jim je bila vzor, ??ko sva bila poročeni, sem ponosna na tisto, ki jim je vzor danes.

Z vsakim od naju preživijo več časa

Nenavadno je, da preživijo več časa s svojim očetom, ko ne živi z nami, kot takrat, ko je živel doma. Dejstvo je, da so pred ločitvijo večino časa preživeli z mano. Veliko je potoval, zato smo se navadili, da smo večino časa samo mi trije. Ko je bil doma, se to v resnici ni kaj dosti spremenilo. Kadar sta kaj potrebovala, sta prišla k meni. Ko sta se želela igrati, si ogledati film ali iti v park, sem bila njihova prijateljica. Največkrat smo bili trije. Nočem brenkati na svoje strune; samo kako se je izšlo - in vsi smo bili zadovoljni s temi vlogami.

Zdaj, ko vidijo očeta, je v skladu z urnikom staršev čas, ki ga preživijo z njim, kvaliteten. Odpravijo se na večerjo, gredo na vikend izlete - vse to, kar prej niso nikoli storili. Tudi to niso samo zabavne stvari: ko so z njim, jim mora pripraviti zajtrk, jih dati v posteljo in občasno poskrbeti za kakšno rano. Zdaj oba starša vidita kot skrbnika - ne le tistega, ki ga videvata pogosteje.

Ločitev je neverjetno boleč življenjski dogodek - in ko so prisotni otroci, moramo zaščititi ne samo svoje srce, temveč tudi njihova srca. Prav to sva si zadala z bivšim možem. Kljub temu, da so bili vzgojeni v tem, kar bi mnogi imeli za "pokvarjen dom", so se moji otroci lepo prilagodili. Ne razumite me narobe, nikakor ne odobravam in ne spodbujam ločitve - ampak najti pozitivne stvari v neidealni situaciji je bila rešilna bilka za to ločeno mamo in njene otroke.

Vir: Mother.ly

PREBERITE TUDI: Ločitev znancev vpliva na vaš odnos