Otroci, ki v prvih letih življenja niso dobili dovolj opore in varnosti, se na vse novo odzivajo s stresnimi reakcijami. (Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odgovore na ta vprašanja lahko poiščemo v psihosomatiki, vedi o čustvih in njihovem vplivu na zdravje.

Razvoj in delovanje možganov sta odvisna od pogojev, v katerih otrok živi

Vse več raziskav možganov priča o tem, kako pomembna je za razvoj možganov zgodnja čustvena varnost. V širšem smislu to pomeni, da je razvoj in delovanje možganov sta odvisna od pogojev, v katerih otrok živi – torej od odnosov v družini in širši okolici.

Človeški otroci pridejo na svet brez kakršnihkoli programov, s katerimi bi lahko premagovali hud stres in slabe izkušnje. Da bi lahko živeli in se razvijali, potrebujejo varnost in vez s starši. Otroci, ki v prvih letih življenja niso dobili dovolj opore in varnosti, se na vse novo odzivajo s stresnimi reakcijami. Odrasli se lahko s težkimi situacijami spoprimejo z »begom ali bojem« ter jih tako ublažijo ali rešijo, dojenčki in majhni otroci pa tega še ne znajo. Za dojenčka je lahko obremenjujoča situacija na primer materina depresija, ki v otroških možganih povzroči motnjo v proizvajanju in delovanju različnih prenašalcev, kar vpliva na razvoj možganov.

PREBERITE TUDI: Čustva dojenčka med 6. in 9. mesecem

Kako se odzovejo dojenčki, ko so v stiski?

Dojenček začuti grožnje, besne glasove in jezo iz okolice, ne zna pa razbrati, ali ga te reči ogrožajo ali ne. Postane ga strah, pri tem pa se sproži reakcija v stiski, ki med drugim zajema povečanje mišičnega tonusa, čezmerno razdražljivost, pospešeno dihanje ter sprva pospešeno, nato pa leno prebavo in povišan krvni sladkor. V primeru, da se situacija v kratkem času ne spremeni, se dojenčki in malčki odzovejo na različne načine, in sicer tako:

• da se njihovi stresni hormoni usmerijo proti lastnemu telesu ter nastanejo psihosomatske reakcije in simptomi;
• da se naredijo brezčutne tako za bolečino kot čustva;
• da se zaprejo in dražljajev iz okolja ne zaznavajo več v zadostni meri, kar vodi do motenj in pomanjkljivosti v razvoju.

Takšni otroci veliko jočejo zaradi kolik, ne spijo, stalno bruhajo ali zaostajajo v razvoju ali se vedejo apatično.

Dojenčki in malčki se nam poskušajo zaupati z govorico telesa

Otroška psihosomatika in zdravljenje sta podrobneje opisana v knjigi »Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko ...« nemške psihoterapevtke Gitte Hauch, ki pri zdravljenju malih pacientov uporablja nenavadne načine v primerjavi z uveljavljeno zdravstveno prakso. Načini so se izkazali za izredno učinkovite, saj ne le odpravljajo simptome, temveč tudi odkrivajo resnične vzroke za obolenja.

Med srečanji z Gitto Hauch se otroci lahko izrazijo v pisanih sobah, polnih pripomočkov za kreativno govorico. Avtorica poudarja, da moramo otroke z razvojnimi posebnostmi razumeti skozi njihovo čustveno doživljanje sveta. Dojenčki in malčki torej niso bolni, temveč se nam samo poskušajo zaupati z govorico telesa, ki je v obremenjujočih situacijah pogosto tudi edina govorica starejših otrok in odraslih. To »frekvenco« pa se moramo starši naučiti razumeti in njej primerno tudi odgovarjati.

PREBERITE TUDI: Strah pred tujci pri dojenčku

Prirejeno po knjigi »Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko …«.