26. september je dan kontracepcije, ki je namenjen ozaveščanju o kontracepcijskih možnostih. (FOTO: Bayer)

/11 /11

Pogled v zgodovino te čudežne tabletke

Prvo tabletko za preprečevanje neželene nosečnosti so izdelali v ZDA pred več kot 60 leti in jo poimenovali Enovid® (ameriška Agencija za hrano in zdravila – FDA je njeno uporabo odobrila že leta 1960). 

Leto pozneje, leta 1961 so jo začele uporabljati ženske v Združenem kraljestvu in Kanadi, v Združenih državah pa šele leta 1972.

PREBERITE TUDI: Jutranja tabletka: izhod v sili

V Evropi je bilo glede tovrstne kontracepcije prelomno leto 1961, ko je družba Schering (današnji Bayer) predstavila tabletko Anovlar®. Ta revolucionarna metoda načrtovanja družine je bila prelomnica v družbi in ključno gonilo emancipacije žensk.

Omenjena družba je v šestdesetih letih predstavila še vrsto nadaljnjih mejnikov na področju kontracepcije, vključno s prvo „mini tabletko?, prvo kontracepcijsko tabletko z nizkim odmerkom hormonov in prvo kontracepcijsko injekcijo s progestogenom. V začetku osemdesetih let so razvili še prvi kontracepcijski podkožni vsadek, ki mu je leta 1997 sledil vsadek z dvema paličicama, uspehe na področju moderne kontracepcije naštevajo v podjetju Bayer.

Anovlar® je prva, v Evropi izdelana kontracepcijska tabletka, ki letos praznuje že 60 let uporabe. (FOTO: Bayer)

Še vedno več kot 40 odstotkov nenačrtovanih nosečnosti

Po oceni Združenih narodov je danes na svetu 151 milijonov žensk, starih med 15 in 49 let, ki kot kontracepcijsko metodo po lastni izbiri uporabljajo tabletko.

Kljub širokemu naboru kontracepcijskih sredstev, ki so nam na voljo v današnjem času, je število nenačrtovanih nosečnosti v svetu še vedno visoko. Med letoma 2010 in 2014 je prišlo do približno 99 milijonov nenačrtovanih nosečnosti, od katerih se je več kot polovica (56 odstotkov) končala s splavom.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je nenačrtovanih približno 44 odstotkov vseh nosečnosti – ta odstotek je v državah v razvoju višji za 20 odstotkov v primerjavi z razvitimi državami (65 odstotkov v primerjavi s 45 odstotki).

Po podatkih NIJZ v Sloveniji letno naštejemo okoli 8 umetnih prekinitev nosečnosti na 1000 žensk v rodni dobi. Med ženskami, ki nenačrtovano zanosijo je največ žensk, ki so pred tem že rodile, kar kaže na to, da je zelo pomembno načrtovanje družine tudi po porodu.