Prazniki so lahko lepi, a hkrati tudi naporni – še posebej, ko se v tišini doma pojavijo občutki utrujenosti, tesnobe ali praznine. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Prazniki močno poudarijo razliko med tem, kar vidimo okoli sebe, in tem, kar doživljamo sami. Če se starš počuti izčrpan, preobremenjen ali razočaran, je v decembru ta občutek še bolj izrazit. Nekaterim prazniki prikličejo spomine na izgube, drugi se borijo s finančnimi pritiski, nekateri s težkimi odnosi, spet tretji pa preprosto ne zmorejo slediti tempu, ki ga vsiljuje družba.

Pomembno je razumeti, da to ni nič nenavadnega. Praznična potrtost ni znak, da delamo nekaj narobe; je normalen odziv na veliko količino pričakovanj in čustev.

Ko je tema daljša od dneva: sezonska potrtost

Pozimi je naravne svetlobe manj, dnevi so kratki, telo pa drugače reagira na pomanjkanje sonca. Mnogi starši v tem času opazijo večjo utrujenost, zaspanost in upad energije. Lahko se pojavi večja želja po sladkem ali občutek, da »nimajo volje za nič«. To je značilno za sezonsko potrtost, ki je v zimskih mesecih zelo pogosta.

Ne gre za domišljijo ali lenobo – temno obdobje leta resnično vpliva na hormone, ki uravnavajo naše razpoloženje.

Ko prazniki minejo: postpraznična tišina

Ko se praznični vrvež umiri, otroci spet sedejo v šolske klopi, starši pa se vrnejo na delo, mnoge zajame občutek praznine. Januar je za veliko ljudi mesec, ko se počutijo utrujene, brez motivacije in čustveno izpraznjene.

To stanje imenujemo postpraznična potrtost – naravna reakcija na prehod iz intenzivnega dogajanja v tišji vsakdan. Občutek, da so prazniki minili prehitro ali da niso bili takšni, kot smo si želeli, lahko dodatno okrepi melanholijo.

Kako si lahko pomagamo v prazničnih in zimskih stiskah?

Najprej je pomembno, da si priznamo, kako se počutimo. Ni treba, da so prazniki popolni. Otroci si bodo najlepše zapomnili trenutke bližine, ne pa popolnih okraskov in natrpanih urnikov. Starši lahko veliko naredijo že s tem, da si dovolijo počitek, da se z nekom pogovorijo ali da si zastavijo bolj realna pričakovanja.

Koristno je ohraniti nežno rutino – sprehod v naravi, pogovor s prijateljico, nekaj minut zase, urejen spanec in redna prehrana. Vse to pomaga telesu in umu, da se postopoma vrneta v ravnovesje.

Če pa občutki potrtosti vztrajajo, postanejo zelo intenzivni ali vas začnejo ovirati pri vsakdanjem življenju, je nujno poiskati strokovno pomoč. Pogovor s terapevtom, obisk osebnega zdravnika ali kontakt z eno od kriznih linij je lahko prvi, pomemben korak k izboljšanju.

Prazniki naj ne bodo tekmovanje – naj bodo vaši

Starši pogosto nosijo največ pričakovanj. A otroci ne potrebujejo popolnega decembra, temveč varno, iskreno in toplo zavetje doma. Če so prazniki letos tišji ali manj bleščeči, to še ne pomeni, da so manj vredni.

Naj bo to obdobje priložnost, da poslušamo sebe, spustimo pritisk popolnosti in dovolimo, da nas vodijo drobni trenutki resnične bližine. Prazniki so lahko lepi, a še lepši so, ko si dovolimo biti pristni – tudi v težjih dneh.