/11 /11

Ogromne živali so nas opazovale s svojimi velikimi očmi. Približali smo se zaščitni ograji in jih proučevali. Malemu sinku sva razložili, da je kravica tista domača žival, ki daje mleko. Spodbudili sva ga tudi, da je ponovili svoje že obstoječe znanje besed: »Kako se oglaša kravica, Gaj?«, ga je vprašala babi. »Din, din,« je namesto pričakovanega odgovora navdušeno odvrnil. Spogledali sva se in se nasmehnili. Seveda, ena izmed kravic je imela okoli vratu obešen pravi starinski kravji zvonec, ki je usklajeno z njenim premikanjem in ob spremljavi žuboreče reke pel svojo pesem.

Mali fantiček me vedno znova preseneča s svojim opažanjem in povezovanjem stvari. Kako pozoren je na malenkosti, ki jih mi odrasli morda niti opazili ne bi. Nekaj tednov nazaj, ko smo se potepali po Piranu, je tako na Tartinijevem trgu opazil zvonik, ki je naznanjal polno uro in ga posnemal: »Ding dong, ding dong, bim bam, bim bam ...«. Od takrat me vedno znova opozori kjer koli vidi kakšen zvonik ali samo sliši njegovo zvonjenje v daljavi.

Tokrat ga je navdušil manjši zvonec, ki ga je kravica nosila okrog vratu. Navdušeno je opazoval premikanje živali in petje zvonca, jaz pa sem zadovoljna premišljevala, kako malo je potrebno, da otrok razvedri svojo mamico in ji pričara nasmeh na obraz. Ponosno, s toplino v srcu, sem zgodbico hitela deliti še z njegovim očkom.