Spletne prevare postajajo vse bolj prepričljive. Bi znali prepoznati lažno nagradno igro, tudi če bi jo predstavljal znan slovenski obraz? (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Predstavljajte si, da na Instagramu naletite na videoposnetek znanega slovenskega voditelja, ki vas vabi k sodelovanju v nagradni igri. Nagrada? Doživljenjska brezplačna mobilna naročnina in nov telefon. Vse je videti pristno, ponudba pa je tako mamljiva, da vas zamika sodelovanje.

Prav na takšen način so v A1 Slovenija v sodelovanju z Robertom Roškarjem preverili, kako hitro lahko uporabniki spleta zaupajo ponudbi, ki v resnici sploh ne obstaja.

Rezultati njihovega eksperimenta so precej zgovorni. Kar 80,8 odstotka obiskovalcev lažne spletne strani je poskusilo sodelovati v nagradni igri.

Tokrat je šlo le za ozaveščevalno akcijo. Toda kaj, če bi se za podobno ponudbo skrivali pravi spletni goljufi?

Robert Roškar je obljubljal nagrade, a posnetek ni bil resničen

V okviru kampanje, ki so jo pripravili ob mesecu kibernetske varnosti, je Robert Roškar na družbenem omrežju objavil videoposnetek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence.

V njem je gledalce vabil k sodelovanju v nagradni igri, v kateri naj bi lahko osvojili doživljenjske neomejene mobilne naročnine in brezplačne telefone.

Videoposnetek je dosegel več kot 60.000 ogledov, spletno stran nagradne igre pa je obiskalo skoraj 2.000 ljudi. Med obiskovalci strani jih je kar 80,8 odstotka poskusilo sodelovati.

Na srečo se je ob kliku na prijavo razkrilo, da gre za eksperiment. Namesto obrazca za oddajo osebnih podatkov so obiskovalci prejeli pojasnilo in nasvete za prepoznavanje spletnih prevar.

Pri resnični goljufiji bi se zgodba lahko končala povsem drugače.

Celo Roškarjeva starša sta verjela, da nagradna igra obstaja

Posebej zanimivo je, da lahko ljudje prepoznajo, da je videoposnetek ustvarjen z umetno inteligenco, pa kljub temu verjamejo vsebini, ki jo predstavlja.

To se je zgodilo tudi staršema Roberta Roškarja.

»Moja starša sta na primer prepoznala, da je bil videoposnetek ustvarjen z umetno inteligenco, a sta kljub temu verjela, da nagradna igra obstaja,« je povedal voditelj.

Prav v tem se skriva ena največjih nevarnosti sodobnih spletnih prevar. Ni nujno, da nas goljufi prepričajo, da je posnetek resničen. Dovolj je že, da nas prepričajo, da je resnična ponudba.

Spletne prevare niso več tako očitne

Še pred nekaj leti smo sumljivo spletno sporočilo pogosto prepoznali po slabi slovenščini, nenavadnem naslovu pošiljatelja ali nerodno oblikovani spletni strani.

Danes je drugače.

Umetna inteligenca omogoča ustvarjanje zelo prepričljivih fotografij, videoposnetkov in celo glasovnih posnetkov. Goljufi lahko zlorabijo podobo znanega človeka, posnemajo njegov glas ali ustvarijo spletno stran, ki je na prvi pogled skoraj enaka uradni strani podjetja.

Da nevarnost ni zanemarljiva, kažejo tudi podatki slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Po podatkih, navedenih v sporočilu A1, so leta 2025 obravnavali 6.196 kibernetskih incidentov, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij je dosegla 40,4 milijona evrov.

Kako prepoznati lažno nagradno igro?

Spletne nagradne igre so priljubljene tudi med starši. Kdo si ne bi želel osvojiti otroškega vozička, družinskih počitnic, telefona ali katere druge uporabne nagrade?

Toda prav privlačne nagrade so pogosto vaba, s katero goljufi poskušajo pridobiti naše podatke.

Preden sodelujete v nagradni igri, bodite pozorni na nekaj stvari:

- Preverite organizatorja. Ali je nagradna igra objavljena tudi na uradni spletni strani oziroma preverjenem profilu podjetja?

- Ne zaupajte samo znanemu obrazu. Tudi videoposnetek priljubljenega voditelja ali vplivneža je lahko ponarejen.

- Bodite previdni pri izjemnih obljubah. Če nekdo brez posebnih pogojev obljublja zelo dragocene nagrade, je smiselno preveriti, ali ponudba res obstaja.

- Ne vpisujte bančnih podatkov. Če morate za prevzem domnevno brezplačne nagrade vnesti podatke plačilne kartice, je to resen opozorilni znak.

- Preverite spletni naslov. Goljufi pogosto uporabljajo naslove, ki so zelo podobni uradnim, vendar vsebujejo dodatne črke, številke ali druge spremembe.

- Ne odločajte se pod pritiskom. Sporočila, kot sta »Samo še pet minut!« ali »Nagrado morate prevzeti takoj!«, so lahko namenjena temu, da ukrepate brez premisleka.

Če ste v dvomih, se na spletno stran organizatorja odpravite sami, ne prek povezave v sumljivi objavi.

O spletnih prevarah se pogovarjajmo tudi z otroki

Otroci in mladostniki odraščajo v svetu, kjer so videoposnetki, vplivneži in spletne nagradne igre del vsakdana. Prav zato je pomembno, da se o spletnih prevarah z njimi začnemo pogovarjati dovolj zgodaj.

Otroku lahko na primer pokažemo sumljivo nagradno igro in ga vprašamo, kako bi preveril, ali je resnična. Pogovorimo se lahko tudi o tem, zakaj nekdo na spletu ne sme zahtevati njegovih osebnih podatkov, gesel ali podatkov staršev.

Pomembno je tudi, da otrok ve, da nam lahko pove, če je kliknil na sumljivo povezavo ali komu posredoval podatke. Strah pred kaznijo namreč lahko povzroči, da bo težavo raje zamolčal.

Najpomembnejše sporočilo za otroke je preprosto: tudi če nekaj na spletu pove oseba, ki jo poznamo, to še ne pomeni, da je res.

Brezplačne vsebine za otroke in starše

V A1 Slovenija so ob kampanji pripravili tudi nove izobraževalne vsebine na brezplačni platformi Spletne brihte 2.0.

Na njej lahko otroci, starši, učitelji in starejši spoznajo, kako prepoznati ponarejene spletne vsebine, preveriti sumljive ponudbe in zaščititi svoje osebne podatke.

Projekt Spletne brihte poteka že od leta 2021, po podatkih A1 pa je v različnih oblikah izobraževanja doslej sodelovalo skoraj 60.000 uporabnikov.

Vsebine so brezplačno dostopne na spletni strani Spletne brihte 2.0.