/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Začelo se je že predvčerajšnjim. Nič kaj boljši ni bil niti včerajšnji dan. Najhuje pa je bilo to noč. Z Matejem sva najprej mislila, da so Gaju ponagajali zobki - moram se pohvaliti, da so v tem tednu Gaju ven pokukale kar tri štirice! Najbrž se boste tudi vi strinjali z mano, da to pa res ni malo. Pravzaprav prav dober razlog za vneto ritko in drisko.

Ob drugi uri zjutraj, ko sem mislila, da že vsi sladko spimo, in da Gajev očka pridno nabira energijo za tek ob žici, naju je prebudilo milo stokanje najinega malčka. Nemirno se je začel premetavati po postelji in, še preden sem se dokončno zbudila, je revček že bruhal. S solzami v očeh sem mu pomagala, da se je olajšal. Hitela sem ga preobleči in umiti, saj je bil ves moker, Matej pa je medtem počistil posteljo. Zaradi izčrpanosti in dehidriranosti sva z očkom poskrbela, da je najin fantek nekaj malega pojedel in popil. Glede tekočine nama sicer ni bilo potrebno skrbeti: „Pit, pit,“ je prosil žejen fantek.

S spanjem nismo nadaljevali, saj je bil Gajev strah, da bi se ponovno vrnil v posteljo, kjer je doživel to bolečo izkušnjo, prevelik. Ura je bila že tri ponoči, ko se je najin škratek še vedno stiskal k nama in ni želel zapustiti najinega varnega naročja. Kljub temu pa je imel še vedno dovolj moči, da je odločno nasprotoval crkljanju v troje. Malo mami, malo oči, nikakor ne oba. V teh trenutkih sva kar pozabila na vzgojo. Priložnosti za to, da ga odvadiva otroške ljubosumnosti bo še dovolj. Sedaj je potreboval najino podporo, ljubezen in toplino.

Nošnja v naročju sredi noči je postala že precej naporna, malček pa se kljub temu ni strinjal s tem, da bi se usedla. Le pod enim pogojem mi je dovolil sesti. „Nodi, Nodi,“ je prosil. Seveda sem mu željo z veseljem izpolnila; pravzaprav druge izbire niti nisem imela. Tako sva se udobno namestila v dnevni sobi - Gaj se je v naročju še vedno stiskal k meni - očka naju je ljubeče pokril z odejico in pričela sva z matinejo. Ob štirih ponoči je sinko še vedno vztrajal, moje oči pa so bile že zelo težke. Poskrbela sva za čisto pleničko in se naposled le odpravila spat. Dežne kaplje, ki so padale po oknih mansardnega stanovanja so imela uspavalni in hkrati zdravilni učinek.

Zjutraj se je najino majceno, sladko bitjece, zbudilo popolnoma izčrpano. Dan je potekal v stilu stare dobre zdravilne diete in, seveda, ljubečega razvajanja. Izjemoma je bilo tudi veliko televizije, saj tokrat najinemu knjigoljubu branje pravljic ni ustrezalo. Bil je dan za počivanje in navijanje za očka, ki je kljub neprespani noči uspešno pretekel tek trojk in s sotekači celo izboljšal lanskoletni rezultat za celih pet minut. Čestitamo očka in sotekači!